Zdravstvo / Davčne utaje in protidobave

Farmacevtske družbe izobraževanje zdravnikov financirajo na različne načine. Eden od načinov je neposredno kritje stroškov, se pravi, da farmacevtska družba povabi posamezne zdravnike in jim stroške krije mimo zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni. Naš vir pravi, da je farmacevtsko podjetje, v katerem dela, v zadnjih petih letih na strokovna izobraževanja peljalo vsaj dvesto slovenskih zdravnikov, nekatere tudi na tri ali več kongresov na leto.
Drugi način je, da farmacevtska družba denar donira različnim zdravniškim in drugim društvom, povezanim z zdravstvom, ta pa nato financirajo izobraževanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Eno od društev, ki je pri zbiranju donatorskih sredstev zelo uspešno, je Društvo za izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki ga vodi abdominalni kirurg in nekdanji Bručanov kandidat za direktorja UKC-ja Valentin Sojar. To društvo je samo od farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline v dveh letih prejelo skoraj milijon evrov donacij (leta 2006 451.000 evrov, leta 2007 pa 500.000 evrov). Sojar omenjenih zneskov ne zanika, trdi pa, da pri vsem skupaj ni nič spornega. »Na naše društvo se obračajo zdravniki s prošnjo za finančno pomoč. Društvo za donacijo zaprosi farmacevtska podjetja in s tem denarjem zdravnikom financira stroške udeležbe na strokovnih izobraževanjih. Včasih se krijejo celotni stroški, drugič le potni stroški ali zgolj kotizacija. Farmacevtskim podjetjem, ki dajejo denar, ni vseeno, kako se ta porabi, zato rajši donirajo društvom kot bolnišnici, saj se je v preteklosti dogajalo, da je denar poniknil oziroma ga je bolnišnica namesto za izobraževanje porabila za kritje izgub.« Sojar nič napačnega ne vidi niti v tem, da je na istem naslovu kot društvo registrirano zasebno podjetje Kongres, d. o. o., ki se ukvarja z organizacijo izobraževanj, vodi pa ga njegova žena Mojca Sojar.
Precej sredstev zbere tudi Slovensko zdravniško društvo, ki ima javno pooblastilo za izvajanje in pripravo izobraževanj. Sredstva, s katerimi pomaga svojim članom (včlanjenih je 85 odstotkov zdravnikov), so skromna, zato izobraževanje večinoma temelji na donacijah. Po naših podatkih je dolgoletni predsednik društva prof. dr. Pavel Poredoš leta 2006 s farmacevtsko družbo GlaxoSmithKline podpisal za najmanj 62.500 evrov donatorskih pogodb. Poredoš ta podatek zanika, češ da je številka več kot desetkrat previsoka, dodaja pa, da društvo iz doniranih sredstev svojim članom plača izključno potne stroške, primerno prenočišče (hotel s tremi do štirimi zvezdicami) in kotizacijo. »Pri tem se strogo držimo določil pravilnika, ki je usklajen z etičnimi priporočili Svetovnega zdravniškega združenja, UEMS-a in Mednarodne farmacevtske zveze.« Poredoš zanika tudi namige o konfliktu interesov med funkcijo predsednika Slovenskega zdravniškega društva in funkcijo predsednika Komisije za razvrščanje zdravil pri ZZZS, ki jo je opravljal še pred pol leta. »Očitek o konfliktu interesov ne drži, saj je priznani pravni strokovnjak prof. dr. Pirnat v ekspertnem mnenju eksplicitno povedal, da ti funkciji nista v medsebojnem konfliktu. Kljub mnenju dr. Pirnata pa sem že pred pol leta podal odstopno izjavo s funkcije predsednika komisije in se od takrat nisem več udeleževal sej. Sicer pa v zadnjih petih letih nisem šel niti na eno izobraževanje, ki bi bilo plačano z donacijo farmacevtskih firm, poleg tega sam donatorskih pogodb tako rekoč ne podpisujem.« Priznava pa, da društvo v zvezi s financiranjem izobraževanja zdravnikov doslej ni obračunavalo akontacije dohodnine.
Spomnimo se, da je Durs v zvezi s financiranjem izobraževanja zdravnikov in preizkušanjem zdravil pri farmacevtskih podjetjih, društvih zdravstvenih delavcev, ki sprejemajo sponzorska sredstva za financiranje obiskov kongresov v tujini, in zdravstvenih zavodih nedavno opravil 57 davčnih inšpekcijskih pregledov, s katerimi je bilo ugotovljenih za 840 tisoč evrov premalo obračunanih davčnih obveznosti. Ta podatek posredno razkriva, za kakšne zneske gre. Durs je ugotovil, da posamezne farmacevtske družbe plačujejo zdravstvenemu osebju stroške obiskov kongresov v tujini. Kadar zdravstveni delavec prejme le izplačilo, namenjeno kritju stroškov prevoza, prenočitve in dnevnic, so ti dohodki oproščeni plačila dohodnine. Kadar pa družbe izplačajo še kotizacijo, so dolžne od vseh dohodkov obračunati akontacijo dohodnine. Po interpretaciji Dursa to velja takrat, kadar farmacevtska podjetja plačajo stroške neposredno organizatorju izobraževanja, pa tudi, če jih plačajo posredno, v obliki donatorskih sredstev. Ker je Durs ugotovil, da precej farmacevtskih podjetij tega ne počne, jih je že oktobra lani pozval k samoprijavi. Durs je enake nepravilnosti ugotovil tudi pri nadzoru društev, ki za zdravstvene delavce pokrivajo stroške udeležbe na kongresih. Zdravniki bi morali te dohodke napovedati v dohodninski napovedi. Kljub jasni interpretaciji Dursa sta Sojar in Poredoš prepričana, da kršitev ni bilo. »Mnenje davčnih svetovalcev našega društva je bilo, da gre za dejavnost, ki ni podvržena davku na dohodnino. Čakamo na končno odločitev davčne uprave ,« pravi Sojar. Poredoš: »Podoben način financiranja izobraževanja imajo v vseh evropskih državah in v vseh so sredstva, ki so namenjena izobraževanju zdravnikov, neobdavčena oziroma predstavljajo davčno olajšavo. Prepričani smo, v prid temu govori več strokovnih mnenj, ki smo jih v zvezi s to problematiko pridobili, da sredstva, ki jih namenjamo izobraževanju svojih članov, niso podvržena davku na dohodnino.«

Vezana trgovina