Knjige / Thomas L. Friedman: Izravnavanje sveta
Založba Učila, Ljubljana, 2008, 34,90 €
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 25, 20. 6. 2008
Težko boste našli človeka, ki bi bil nad globalizacijo bolj fasciniran kot Thomas L. Friedman, kolumnist New York Timesa. In težko boste našli človeka, ki bi o globalizaciji pisal tako navdušeno, kot je govoril Krištof Kolumb, ko je odkril Ameriko. Vikingi so bili manj navdušeni, ker so odkrili severovzhodni, ledeni, hladni del Amerike, ki se jim je zdel kot nadaljevanje Skandinavije. Toda Friedman je za razliko od Kolumba, ki je ugotovil, da je Zemlja dejansko okrogla, ne pa ravna ali ploščata, ugotovil, da je Zemlja dejansko ravna. Nekoč, v času prve in druge globalizacije, ki sta bili stvar imperialističnih nacij in imperialističnih multinacionalk, je bila resda okrogla, toda zdaj, v času tretje globalizacije, ki je le še stvar podjetnih posameznikov, je definitivno ravna. Izravnana. Flat. Padec berlinskega zidu, netscape, programska oprema za pretok dela, spletno objavljanje (odprto programiranje, nova on-line skupnost), zunanje izvajanje (outsourcing), selitev proizvodnje, vzpostavljanje nabavne verige, notranje izvajanje, informiranje in steroidi (mobilci, iPod, instant messaging, VoIP ipd.) so svet - možnosti in priložnosti, dostop do dela in kapitala - izravnali, jasno, ob asistenci »popolnega viharja«, konvergence treh momentov, in sicer prehoda na horizontalno poslovanje, prevzema novih načinov poslovanja ter vstopa Kitajske, Indije in Rusije na to novo, izravnano, povezano, globalno konkurenčno polje. Če pogledate v Irak, nimate ravno občutka, da je tretja globalizacija stvar podjetnih posameznikov, ampak da je bolj stvar nacij in multinacionalk, toda hej - Bush tam res nastopa tudi kot privatnik, kot podjetni posameznik. Izravnavanje sveta je dobro branje, bogato z anekdotami in pretiravanji, ki pozabijo, da je vsaka globalizacija ustvarila tudi lokalno oligarhijo, lokalni »srednji razred«, ki je imel občutek, da je povezan s svetom in da je svet raven.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 25, 20. 6. 2008
Težko boste našli človeka, ki bi bil nad globalizacijo bolj fasciniran kot Thomas L. Friedman, kolumnist New York Timesa. In težko boste našli človeka, ki bi o globalizaciji pisal tako navdušeno, kot je govoril Krištof Kolumb, ko je odkril Ameriko. Vikingi so bili manj navdušeni, ker so odkrili severovzhodni, ledeni, hladni del Amerike, ki se jim je zdel kot nadaljevanje Skandinavije. Toda Friedman je za razliko od Kolumba, ki je ugotovil, da je Zemlja dejansko okrogla, ne pa ravna ali ploščata, ugotovil, da je Zemlja dejansko ravna. Nekoč, v času prve in druge globalizacije, ki sta bili stvar imperialističnih nacij in imperialističnih multinacionalk, je bila resda okrogla, toda zdaj, v času tretje globalizacije, ki je le še stvar podjetnih posameznikov, je definitivno ravna. Izravnana. Flat. Padec berlinskega zidu, netscape, programska oprema za pretok dela, spletno objavljanje (odprto programiranje, nova on-line skupnost), zunanje izvajanje (outsourcing), selitev proizvodnje, vzpostavljanje nabavne verige, notranje izvajanje, informiranje in steroidi (mobilci, iPod, instant messaging, VoIP ipd.) so svet - možnosti in priložnosti, dostop do dela in kapitala - izravnali, jasno, ob asistenci »popolnega viharja«, konvergence treh momentov, in sicer prehoda na horizontalno poslovanje, prevzema novih načinov poslovanja ter vstopa Kitajske, Indije in Rusije na to novo, izravnano, povezano, globalno konkurenčno polje. Če pogledate v Irak, nimate ravno občutka, da je tretja globalizacija stvar podjetnih posameznikov, ampak da je bolj stvar nacij in multinacionalk, toda hej - Bush tam res nastopa tudi kot privatnik, kot podjetni posameznik. Izravnavanje sveta je dobro branje, bogato z anekdotami in pretiravanji, ki pozabijo, da je vsaka globalizacija ustvarila tudi lokalno oligarhijo, lokalni »srednji razred«, ki je imel občutek, da je povezan s svetom in da je svet raven.