Manipulator / Posmrtni izbris izbrisanega, 2. del

Bo zgodba o Milanu Makucu sploh dobila svoj konec?

Erik Valenčič
MLADINA, št. 26, 26. 6. 2008

Pokojni Milan Makuc

Pokojni Milan Makuc
© Matej Leskovšek

Zgodba o smrti izbrisanega Milana Makuca in pa ravnanju z njegovimi posmrtnimi ostanki tudi po dveh tednih poizvedovanj za seboj pušča veliko nejasnosti, ki izvirajo iz nasprotujočih si izjav državnih organov v Primorju. Spomnimo, Makuc, sicer prvopodpisani pod tožbo enajstih izbrisanih prebivalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, je preminil 2. junija v Piranu, o njegovi smrti ni bil obveščen nihče, kremiran pa naj bi bil že naslednji dan, kar je v nasprotju z 11. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, ki navaja: »Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrtiKatarina Vučko, Makučeva pravna zastopnica iz Pravno informacijskega centra, pravi: »Ko smo izvedeli za njegovo smrt, smo poklicali na podjetje Okolje Piran, ki opravlja pogrebne dejavnosti. Uslužbenec nam je povedal, da je bil Makuc kremiran dan po smrti. Čez par dni smo to še enkrat preverili in dobili isto informacijo. Po našem vztrajanju pri vprašanju, zakaj so ga tako hitro upepelili, so nam naknadno sporočili, da je bil v bistvu kremiran 5. junija.« Za dodatna pojasnila smo se obrnili na občino Piran, od koder so nas poslali v slepo ulico: »V primerih, ko je plačnik stroškov pogreba pokojnega občana neznan, stroške poravna občina na podlagi izstavljenega računa pristojne pogrebne službe ... O primeru gospoda Makuca pa doslej sploh še nismo bili uradno obveščeni - kar pomeni, da nam niti račun še ni bil izstavljen
Ponovno se zastavlja tudi vprašanje, zakaj o njegovi smrti ni bil obveščen nihče, niti njegov brat. Na tamkajšnjem Centru za socialno delo so nam pojasnili, da Makuc pač na lastno željo ni bil v stiku s svojim bratom in je bil postopek zanje hitro končan. Katarina Vučko pa se vseeno sprašuje: »Ne razumemo, zakaj potem niso obvestili nas, njegovih pravnih zastopnikov, saj smo bili v pogostih stikih z njimi. Da je Makuc umrl, smo izvedeli šele na podlagi govoric. Ko smo poklicali na center, so nam sicer rekli, da so policijo prosili, naj najde njegovega brata, vendar naj od njih ne bi dobili nobenega odgovora.« Kar je v nasprotju s trditvijo policije. S Policijske uprave Koper so nam glede tega sporočili: »Zagotovo ni nihče skušal pridobiti osebnih podatkov o pokojnem oziroma njegovih svojcih. Niti uradno niti neuradno.«
Na koncu je torej težko vedeti, kaj se je dogajalo po Makučevi smrti, kot se je tudi težko znebiti občutka, da so ga, kakor se že sliši vulgarno, enostavno pometli pod preprogo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Erik Valenčič
MLADINA, št. 26, 26. 6. 2008

Pokojni Milan Makuc

Pokojni Milan Makuc
© Matej Leskovšek

Zgodba o smrti izbrisanega Milana Makuca in pa ravnanju z njegovimi posmrtnimi ostanki tudi po dveh tednih poizvedovanj za seboj pušča veliko nejasnosti, ki izvirajo iz nasprotujočih si izjav državnih organov v Primorju. Spomnimo, Makuc, sicer prvopodpisani pod tožbo enajstih izbrisanih prebivalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, je preminil 2. junija v Piranu, o njegovi smrti ni bil obveščen nihče, kremiran pa naj bi bil že naslednji dan, kar je v nasprotju z 11. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, ki navaja: »Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrtiKatarina Vučko, Makučeva pravna zastopnica iz Pravno informacijskega centra, pravi: »Ko smo izvedeli za njegovo smrt, smo poklicali na podjetje Okolje Piran, ki opravlja pogrebne dejavnosti. Uslužbenec nam je povedal, da je bil Makuc kremiran dan po smrti. Čez par dni smo to še enkrat preverili in dobili isto informacijo. Po našem vztrajanju pri vprašanju, zakaj so ga tako hitro upepelili, so nam naknadno sporočili, da je bil v bistvu kremiran 5. junija.« Za dodatna pojasnila smo se obrnili na občino Piran, od koder so nas poslali v slepo ulico: »V primerih, ko je plačnik stroškov pogreba pokojnega občana neznan, stroške poravna občina na podlagi izstavljenega računa pristojne pogrebne službe ... O primeru gospoda Makuca pa doslej sploh še nismo bili uradno obveščeni - kar pomeni, da nam niti račun še ni bil izstavljen
Ponovno se zastavlja tudi vprašanje, zakaj o njegovi smrti ni bil obveščen nihče, niti njegov brat. Na tamkajšnjem Centru za socialno delo so nam pojasnili, da Makuc pač na lastno željo ni bil v stiku s svojim bratom in je bil postopek zanje hitro končan. Katarina Vučko pa se vseeno sprašuje: »Ne razumemo, zakaj potem niso obvestili nas, njegovih pravnih zastopnikov, saj smo bili v pogostih stikih z njimi. Da je Makuc umrl, smo izvedeli šele na podlagi govoric. Ko smo poklicali na center, so nam sicer rekli, da so policijo prosili, naj najde njegovega brata, vendar naj od njih ne bi dobili nobenega odgovora.« Kar je v nasprotju s trditvijo policije. S Policijske uprave Koper so nam glede tega sporočili: »Zagotovo ni nihče skušal pridobiti osebnih podatkov o pokojnem oziroma njegovih svojcih. Niti uradno niti neuradno.«
Na koncu je torej težko vedeti, kaj se je dogajalo po Makučevi smrti, kot se je tudi težko znebiti občutka, da so ga, kakor se že sliši vulgarno, enostavno pometli pod preprogo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti