Knjige / Anton Komat: Simbiotski človek

+ + + +

»Planetu omejenih naravnih zmožnosti vladata kratkoročni dobičkarski motiv ter na neodarwinizmu in redukcionistični (induktivni) znanstveni metodi zasnovana sodobna tehnoznanost. Človek se je z redukcionistično racionalnostjo postavil nad naravo. S tem pa je prevzel tudi vse tveganje zaradi porušenega krhkega punktuacijskega ravnotežja, ki lahko potisne dogajanje na Zemlji v nenapovedljiv in neobvladljiv kaos, ki mu ne bo kos. Zaverovanost vanjo nas je pripeljala v globoko okoljsko krizo in eksistenčno stisko, ki v nekaterih pogledih že ogrožata naš obstoj kot biološke vrste.« Točno, knjiga Simbiotski človek je aktivistična grozljivka, vredna Janeza D., apokaliptični non-fiction, za katerega bi si želeli, da bi bil le fiction. Ali bolje rečeno, Simbiotski človek je Komatova verzija Neprijetne resnice. Zlahka si ga predstavljamo v obliki powerpoint predavanja, vključno s slajdi, na katerih bi se rolali organizmi, ki vsako leto izumrejo, koralni grebeni, ki propadajo, genska pestrost domačih živali, ki izginjajo, pitna voda, katere poraba je dvakrat hitrejša kot naravna obnova vodnih virov, rodna prst, ki jo uničujemo trinajstkrat hitreje, kakor nastaja v naravnih procesih, erozija znanja, ki gre z roko v roki z razpadom socialne varnosti, izginjanjem namakanih površin in izumiranjem jezikov, in ljudje, ki v svojem jeziku niso več sposobni opisati biotske pestrosti - tiste, ki je še preostala. »Profitna logika kapitala teži k neomejeni rasti, deluje pa na planetu omejenih virov.« Vmesnih možnosti ni. Pred kolateralno škodo neoinkvizicijske tehnoznanosti, neizogibno katastrofo in štirimi jezdeci apokalipse nas ne morejo rešiti nove tehnologije, ampak »nova zavest našega bivanja, nova etika, nova kozmologija človeštva«, »nova in drugačna kultura sobivanja«, »holistična zavest biozofije«, »simbiotski človek z biozofskim pogledom na svet.«