Intervju / Za nami bi ostale jablane in osiromašeni uran.

Alan Weisman je predstojnik Oddelka za mednarodno novinarstvo na Univerzi v Arizoni, kjer pa ne poučuje le novinarstva, ampak se ukvarja tudi z latinskoameriškimi študijami. Je pisec več knjig, njegova zadnja, Svet brez nas, pa je postala mednarodna uspešnica in je prevedena že v trideset jezikov. Izid knjige so tako rekoč vsi glavni ameriški mediji pospremili z izjemno pozitivnimi kritikami, prejela pa je tudi več nagrad. Časopisa Time Magazine in Entertainment Weekly sta jo razglasila za najboljšo knjigo leta 2007, iTunes pa ji je podelil naslov najboljše avdioknjige za isto leto. Knjiga se ukvarja s tem, kako bi se razvijalo življenje na našem planetu, če bi ljudje nenadoma izginili, in kaj bi se zgodilo s človekovo zapuščino. Weisman je odgovore na ta vprašanja iskal po vsem svetu in opravil intervjuje s številnimi znanstveniki ter strokovnjaki za geologijo, arheologijo, biologijo, kemijo, arhitekturo, jedrsko fiziko in tako naprej. Njegova knjiga bo predvidoma oktobra izšla tudi v slovenščini pri založbi Modrijan.

Kakšen bi bil svet, v katerem ne bi bilo več ljudi?

> Gre predvsem za vprašanje, kako bi narava napredovala, če na svetu ne bi bilo več nenehnega človekovega vmešavanja v okolje. V knjigi Svet brez nas sem zato poskušal razložiti, kako smo se ljudje postopoma ločili od naravnega okolja, to pa sem združil s prikazom propada sprva posamezne hiše in nato celotnih mest, saj je dejansko treba podreti zidove, s katerimi smo se ogradili od narave. Ideja knjige je v tem, da brez človeka na obzorju vidimo, kaj vse še živi okoli nas. Ko to vidimo, se lahko vprašamo, koliko časa bi narava potrebovala, da bi izničila vso našo zapuščino. Zaradi nas je resda izumrlo kar nekaj vrst rastlin in živali povsod po planetu, vendar bi jih narava nadomestila z novimi oblikami življenja. Vedno je bilo tako.