Evropska unija / Trojanski konj pred ECB
Francija se vse bolj pogreza v težave, predsednik Sarkozy pa bi jih reševal kar z odpravo neodvisnosti in samostojnosti ECB
Darja Kocbek
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
Eden glavnih trnov v peti francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je v predvolilni kampanji obljubil, da bo Francijo spremenil v državo velike kupne moči, je Evropska centralna banka (ECB). Moti ga, da se pri svojih odločitvah ne ozira na želje in potrebe politike, ampak jo skrbi trdnost evra in denarne politike v evroobmočju. ECB francoski predsednik že vseskozi očita, da se preveč osredotoča na inflacijo in premalo skrbi za gospodarsko rast.
To politiko ECB je doslej poskušal spremeniti z glasnimi napadi, kmalu po izvolitvi se je julija lani, enako kot pred njim že predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, celo povabil na zasedanje finančnih ministrov iz evroskupine, da bi jim pojasnil, zakaj bi ga morali podpreti. Predsednik evroskupine, luksemburški finančni minister Jean-Claude Juncker, je po Sarkozyjevem nastopu na zasedanju evroskupine samo pikro pripomnil, da francoskega predsednika pozna že zelo dolgo. Ministrom je namreč povedal, kaj bi bilo treba po njegovem narediti, potem pa enako še novinarjem, z dodatkom, da je bil uspešen. Takrat je kljub temu dosegel, da mu do leta 2010 ne bo treba uskladiti prihodkov proračuna z izdatki, če razmere v gospodarstvu ne bodo najugodnejše. Lahko se bo izgovarjal na pešanje gospodarske rasti in posledice ameriške finančne krize. A to mu nič več ne pomaga, saj bo pravila pakta stabilnosti in rasti po vsej verjetnosti prekršil že letos.
Pakt stabilnosti in rasti določa, da morajo oblasti v državah članicah poskrbeti, da proračunski primanjkljaj ne preseže 3 odstotkov bruto domačega proizvoda, javni dolg pa ne 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Poleg tega je ECB določila za cilj, da inflacija v evroobmočju ne sme preseči 2 odstotkov na letni ravni.
Zlepa ni šlo
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Darja Kocbek
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
Eden glavnih trnov v peti francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je v predvolilni kampanji obljubil, da bo Francijo spremenil v državo velike kupne moči, je Evropska centralna banka (ECB). Moti ga, da se pri svojih odločitvah ne ozira na želje in potrebe politike, ampak jo skrbi trdnost evra in denarne politike v evroobmočju. ECB francoski predsednik že vseskozi očita, da se preveč osredotoča na inflacijo in premalo skrbi za gospodarsko rast.
To politiko ECB je doslej poskušal spremeniti z glasnimi napadi, kmalu po izvolitvi se je julija lani, enako kot pred njim že predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, celo povabil na zasedanje finančnih ministrov iz evroskupine, da bi jim pojasnil, zakaj bi ga morali podpreti. Predsednik evroskupine, luksemburški finančni minister Jean-Claude Juncker, je po Sarkozyjevem nastopu na zasedanju evroskupine samo pikro pripomnil, da francoskega predsednika pozna že zelo dolgo. Ministrom je namreč povedal, kaj bi bilo treba po njegovem narediti, potem pa enako še novinarjem, z dodatkom, da je bil uspešen. Takrat je kljub temu dosegel, da mu do leta 2010 ne bo treba uskladiti prihodkov proračuna z izdatki, če razmere v gospodarstvu ne bodo najugodnejše. Lahko se bo izgovarjal na pešanje gospodarske rasti in posledice ameriške finančne krize. A to mu nič več ne pomaga, saj bo pravila pakta stabilnosti in rasti po vsej verjetnosti prekršil že letos.
Pakt stabilnosti in rasti določa, da morajo oblasti v državah članicah poskrbeti, da proračunski primanjkljaj ne preseže 3 odstotkov bruto domačega proizvoda, javni dolg pa ne 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Poleg tega je ECB določila za cilj, da inflacija v evroobmočju ne sme preseči 2 odstotkov na letni ravni.
Zlepa ni šlo
Proračunska blagajna je prazna
Nov postopek proti Franciji