DVD / Camille Claudel
Bruno Nuytten Isabelle Adjani, Gerard Depardieu
Mracel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
Camille Claudel (1864-1943), ki jo igra Isabelle Adjani (nominirana za Oskarja), sicer sestra slovitega poeta Paula Claudela, je bila mučenica feminizma. Ne brez razloga. Po svoje je bila namreč žrtev mačizma in seksizma, ki poganjata umetnost, organizacijo umetnosti in trg z umetninami. Camille Claudel, genialna kiparka, je bila ljubica, zaupnica, inspiracija in učenka slovitega kiparja Augusta Rodina (Gerard Depardieu), menda ga je celo prerasla in v nekem smislu zasenčila, toda življenje - in kariero - je kljub vsemu preživela v njegovi senci, pa četudi bolj ali manj »ilegalno«, kajti Rodin svoje zveze z neko drugo žensko ni hotel prekiniti. Kak abortus ali dva kasneje je pristala v depresiji, ki je postala njen kopilot. Njena genialnost je bila tam ob koncu 19. stoletja nesprejemljiva, ustavljena in zatrta, spodvita v ekspresivno, turbulentno jezo, ki je spominjala na jezo h'woodske upornice Frances Farmer in ki jo je odpeljala v norost, pa tudi hudo paranojo, tako da je začela Rodina obtoževati morilskih nakan. Ob tem je nekatere svoje skulpture preprosto uničila. Film Camille Claudel, ki ga je posnel Bruno Nuytten, sloviti francoski direktor fotografije (India Song, Plesalci valčkov, Brubaker), je epos, ki bi ga lahko razrezali na slike in jih potem poslali v Louvre.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Mracel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2008
Camille Claudel (1864-1943), ki jo igra Isabelle Adjani (nominirana za Oskarja), sicer sestra slovitega poeta Paula Claudela, je bila mučenica feminizma. Ne brez razloga. Po svoje je bila namreč žrtev mačizma in seksizma, ki poganjata umetnost, organizacijo umetnosti in trg z umetninami. Camille Claudel, genialna kiparka, je bila ljubica, zaupnica, inspiracija in učenka slovitega kiparja Augusta Rodina (Gerard Depardieu), menda ga je celo prerasla in v nekem smislu zasenčila, toda življenje - in kariero - je kljub vsemu preživela v njegovi senci, pa četudi bolj ali manj »ilegalno«, kajti Rodin svoje zveze z neko drugo žensko ni hotel prekiniti. Kak abortus ali dva kasneje je pristala v depresiji, ki je postala njen kopilot. Njena genialnost je bila tam ob koncu 19. stoletja nesprejemljiva, ustavljena in zatrta, spodvita v ekspresivno, turbulentno jezo, ki je spominjala na jezo h'woodske upornice Frances Farmer in ki jo je odpeljala v norost, pa tudi hudo paranojo, tako da je začela Rodina obtoževati morilskih nakan. Ob tem je nekatere svoje skulpture preprosto uničila. Film Camille Claudel, ki ga je posnel Bruno Nuytten, sloviti francoski direktor fotografije (India Song, Plesalci valčkov, Brubaker), je epos, ki bi ga lahko razrezali na slike in jih potem poslali v Louvre.