Manipulator / Metamorfoze komunizma
Nepalski maoisti do oblasti z volitvami
Marjan Horvat
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
Komunisti niso več tisto, kar so bili. To potrjuje dogajanje v Nepalu, 30-milijonski deželi med Indijo in Kitajsko, kjer je na letošnjih aprilskih volitvah zmagala maoistična Komunistična stranka Nepala, ki se je enajst let z orožjem borila proti osovraženi kraljevski dinastiji. Njihov voditelj je Pušpa Kamal Dahal - Pračanda ('bojeviti'), ki je v prvem govoru po volitvah zatrdil, da je »zmaga maoistov v Nepalu znamenje globalnega vzpona komunizma, ki je nastal na podlagi starih izkušenj z novo ideologijo in novo strategijo družbenega razvoja«, njegov namestnik Baburam Bhataraj pa se je svojemu šefu podobrikal, da je »Pračanda voditelj novega časa, primerljiv z Leninom ali Napoleonom«.
Toda maoisti niso prišli na oblast po krvavi poti, ampak so že po lanskih volitvah sodelovali v vladni koaliciji s petimi ministri, zaradi razhajanj v koalicji pa so odšli v opozicijo. Torej niso ravnali po obrazcu delovanja nekdanjih komunističnih strank. Res pa je, da se je februarja 1996 začel njihov oboroženi upor. Z doma narejenim orožjem so pripadniki Komunistične stranke (maoisti) napadali policijske postaje, ropali banke in preganjali veleposestnike. Revno ljudstvo jih je vse bolj podpiralo, saj so jim obljubljali sestop z oblasti vladajoče elite v Katmanduju, agrarno reformo, razvoj zapuščenih območij in demokratične volitve. Nekakšni čudni komunisti so to, saj so se takrat, ko so imeli v svojih rokah že tri četrtine Nepala, začeli pogajati z drugimi strankami za demokratičen prevzem oblasti, kar tudi ni skladno s starimi revolucionarnimi vzorci prevzemanja oblasti. In če povzamemo razmišljanje znanega ameriškega analitika Bhaskarja Roya, da bo »Pračanda moral dobro razmisliti, kaj bo v mehanizmu vladanja uporabil iz republikanskega večstrankarskega sistema in kako na široko bo odprl vrata kapitalizmu in tržnim zakonitostim, da bodo učinki gospodarskega razvoja, ki ga napoveduje, krepili blaginjo najbolj revnih«, je Pračandov »komunizem« drugačen od doslej znanih na azijskih tleh, svetlobna leta oddaljen od Mao Cetungove revolucionarne Kitajske in očitno Nepalu prilagojen socialdemokratski projekt družbenega razvoja, ki pa se mora dokazati v praksi.
Marjan Horvat
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
Komunisti niso več tisto, kar so bili. To potrjuje dogajanje v Nepalu, 30-milijonski deželi med Indijo in Kitajsko, kjer je na letošnjih aprilskih volitvah zmagala maoistična Komunistična stranka Nepala, ki se je enajst let z orožjem borila proti osovraženi kraljevski dinastiji. Njihov voditelj je Pušpa Kamal Dahal - Pračanda ('bojeviti'), ki je v prvem govoru po volitvah zatrdil, da je »zmaga maoistov v Nepalu znamenje globalnega vzpona komunizma, ki je nastal na podlagi starih izkušenj z novo ideologijo in novo strategijo družbenega razvoja«, njegov namestnik Baburam Bhataraj pa se je svojemu šefu podobrikal, da je »Pračanda voditelj novega časa, primerljiv z Leninom ali Napoleonom«.
Toda maoisti niso prišli na oblast po krvavi poti, ampak so že po lanskih volitvah sodelovali v vladni koaliciji s petimi ministri, zaradi razhajanj v koalicji pa so odšli v opozicijo. Torej niso ravnali po obrazcu delovanja nekdanjih komunističnih strank. Res pa je, da se je februarja 1996 začel njihov oboroženi upor. Z doma narejenim orožjem so pripadniki Komunistične stranke (maoisti) napadali policijske postaje, ropali banke in preganjali veleposestnike. Revno ljudstvo jih je vse bolj podpiralo, saj so jim obljubljali sestop z oblasti vladajoče elite v Katmanduju, agrarno reformo, razvoj zapuščenih območij in demokratične volitve. Nekakšni čudni komunisti so to, saj so se takrat, ko so imeli v svojih rokah že tri četrtine Nepala, začeli pogajati z drugimi strankami za demokratičen prevzem oblasti, kar tudi ni skladno s starimi revolucionarnimi vzorci prevzemanja oblasti. In če povzamemo razmišljanje znanega ameriškega analitika Bhaskarja Roya, da bo »Pračanda moral dobro razmisliti, kaj bo v mehanizmu vladanja uporabil iz republikanskega večstrankarskega sistema in kako na široko bo odprl vrata kapitalizmu in tržnim zakonitostim, da bodo učinki gospodarskega razvoja, ki ga napoveduje, krepili blaginjo najbolj revnih«, je Pračandov »komunizem« drugačen od doslej znanih na azijskih tleh, svetlobna leta oddaljen od Mao Cetungove revolucionarne Kitajske in očitno Nepalu prilagojen socialdemokratski projekt družbenega razvoja, ki pa se mora dokazati v praksi.