Plače / Plačni sistem po šentviško?
Dolgo pričakovani novi plačni sistem za javni sektor je zalil val nezadovoljstva, še preden bo v začetku septembra sploh obrodil prve plače
Vanja Pirc
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
Glavni pogajalec sindikatov javnega sektorja Doro Hvalica in minister za javno upravo Gregor Virant sta 5. junija letos nazdravila ob podpisu nove splošne kolektivne pogodbe za javni sektor
© Borut Krajnc
Naslednji petek se nam obeta svojevrstna premiera, na kateri bodo glavno vlogo odigrali zaposleni v javnem sektorju. Petega septembra bo namreč pomemben del 160.000 zaposlenih v negospodarstvu prvič prejel plače v skladu z novim plačnim sistemom za javni sektor. Ta je nastajal dolgih šest let in naj bi - tako vsaj zagotavlja minister za javno upravo Gregor Virant - poskrbel za preprostejše in preglednejše primerjave med plačami v primerljivih poklicih, hkrati pa tudi za odpravo neupravičenih razlik med njimi. A kaj bo dejansko prinesel novi plačni sistem, ki bo stal skoraj 400 milijonov evrov? Dramo, komedijo ali celo srhljivko?
Že zdaj je jasno, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ni vse tako, kot bi moralo biti. Tik pred »zgodovinskim« dogodkom nezadovoljstvo med zaposlenimi v nekaterih dejavnostih spet raste. In to še zdaleč ne le zato, ker so se po avgustovskih sodnih počitnicah nedavno na svoja delovna mesta vrnili sodniki, ki Virantov nov plačni sistem zavračajo kot nesprejemljiv, ker njihove plače postavlja v uravnilovko z zdravniškimi plačami in ne s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti, torej s poslanci in z ministri. O zapletu, ki ga spremlja bela stavka sodnikov, bo sicer presojalo ustavno sodišče.
Le dvotretjinska podpora
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vanja Pirc
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
Glavni pogajalec sindikatov javnega sektorja Doro Hvalica in minister za javno upravo Gregor Virant sta 5. junija letos nazdravila ob podpisu nove splošne kolektivne pogodbe za javni sektor
© Borut Krajnc
Naslednji petek se nam obeta svojevrstna premiera, na kateri bodo glavno vlogo odigrali zaposleni v javnem sektorju. Petega septembra bo namreč pomemben del 160.000 zaposlenih v negospodarstvu prvič prejel plače v skladu z novim plačnim sistemom za javni sektor. Ta je nastajal dolgih šest let in naj bi - tako vsaj zagotavlja minister za javno upravo Gregor Virant - poskrbel za preprostejše in preglednejše primerjave med plačami v primerljivih poklicih, hkrati pa tudi za odpravo neupravičenih razlik med njimi. A kaj bo dejansko prinesel novi plačni sistem, ki bo stal skoraj 400 milijonov evrov? Dramo, komedijo ali celo srhljivko?
Že zdaj je jasno, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ni vse tako, kot bi moralo biti. Tik pred »zgodovinskim« dogodkom nezadovoljstvo med zaposlenimi v nekaterih dejavnostih spet raste. In to še zdaleč ne le zato, ker so se po avgustovskih sodnih počitnicah nedavno na svoja delovna mesta vrnili sodniki, ki Virantov nov plačni sistem zavračajo kot nesprejemljiv, ker njihove plače postavlja v uravnilovko z zdravniškimi plačami in ne s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti, torej s poslanci in z ministri. O zapletu, ki ga spremlja bela stavka sodnikov, bo sicer presojalo ustavno sodišče.
Le dvotretjinska podpora
Absurdna razmerja
Pasti novih sistemizacij
Aneksna loterija