28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kultura
Ekipa lutkovnega animiranega filma Mulc ...
... o prvem delu svojega projekta s podnaslovom Frača, ki nastaja v produkciji A Atalanta in koprodukciji ZVVIKS ter ki naj bi bil uvod v družinsko lutkovno animirano serijo. Režiser filma Kolja Sakida (na fotografiji spodaj levo) je sicer avtor uspešne lutkovne animirane serije Koyaa.
© Borut Peterlin
“Trinajstletni Mulc živi v majhni vasici pod Slovenskimi Alpami. Z najboljšim prijateljem Mačkom se odpeljeta na bližnji hrib, kjer raste veličastno drevo. V njem je duplina in v njej stara knjiga z načrti za igrače in predmete, ki si jih Mulc že od nekdaj želi izdelati.
Tako se začne naša animacija, s katero želimo občinstvu predstaviti pomembnost narave in otrokom pokazati, kako lahko sami izdelajo igrače in druge koristne in uporabne predmete, kako lahko brez nasilja kreativno izkoristijo svoj čas in kako so lahko aktivni v okolju brez novih tehnologij, s preprostimi tisočletnimi izumi, ki počasi izginjajo. Navdih sem dobil iz lastnega otroštva, saj sem večino mladosti preživel v gorah in gozdovih, hkrati pa bral zgodbe Roalda Dahla, ki se mi še danes zdijo zanimive in duhovite.
Zavedam se, da danes trg narekuje, kakšne naj bodo risanke za mlajše občinstvo - zato je, po mojem mnenju, v njih preveč nasilnih in praznih zgodb. Otroci so namreč bistro občinstvo, ki ima avtonomen pogled na svet.”
Kolja Saksida
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kultura
© Borut Peterlin
“Trinajstletni Mulc živi v majhni vasici pod Slovenskimi Alpami. Z najboljšim prijateljem Mačkom se odpeljeta na bližnji hrib, kjer raste veličastno drevo. V njem je duplina in v njej stara knjiga z načrti za igrače in predmete, ki si jih Mulc že od nekdaj želi izdelati.
Tako se začne naša animacija, s katero želimo občinstvu predstaviti pomembnost narave in otrokom pokazati, kako lahko sami izdelajo igrače in druge koristne in uporabne predmete, kako lahko brez nasilja kreativno izkoristijo svoj čas in kako so lahko aktivni v okolju brez novih tehnologij, s preprostimi tisočletnimi izumi, ki počasi izginjajo. Navdih sem dobil iz lastnega otroštva, saj sem večino mladosti preživel v gorah in gozdovih, hkrati pa bral zgodbe Roalda Dahla, ki se mi še danes zdijo zanimive in duhovite.
Zavedam se, da danes trg narekuje, kakšne naj bodo risanke za mlajše občinstvo - zato je, po mojem mnenju, v njih preveč nasilnih in praznih zgodb. Otroci so namreč bistro občinstvo, ki ima avtonomen pogled na svet.”
Kolja Saksida
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.