Sovražnik pred vrati / ”Vse skupaj ni obetavno”

Se strinjate z analitiki, ki pravijo, da je območje evra na robu recesije?

> Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da sta inflacija in recesija tudi psihološka pojava. Bolj ko govoriš o recesiji, bolj postaja resničnost v glavah ljudi, spreminja se njihovo vedenje in se nazadnje resnično manifestira tudi v številkah. Ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi statističnih podatkov ne morem pritegniti tistim, ki govorijo o recesiji. Res pa je, da smo priča ohlajanju gospodarske aktivnosti. Pozabili smo, da je bila razmeroma visoka gospodarska rast v zadnjih letih večidel tudi posledica razširitve Evrope z dvanajstimi novimi članicami. Ta učinek počasi slabi. Gospodarska rast v evroobmočju je bila v prvem četrtletju še 0,7-odstotna, v drugem samo še 0,2-odstotna. Primerjava drugega četrtletja z istim obdobjem lani še vedno kaže 1,5-odstotno rast. V Sloveniji nas mora skrbeti predvsem negativna rast v Nemčiji in Italiji v drugem četrtletju. Gre za državi, ki sta naši pomembni zunanjetrgovinski partnerici. Tudi iz sprememb v ZDA bi lahko sklepali, da še ne gre za recesijo. Gospodarska rast je bila v drugem četrtletju letos 0,5-odstotna, v prvem pa 0,2-odstotna. Za Evropo pomeni največje tveganje inflacija, ki še ni obvladana. Posledica inflacije so spremenjena razmerja med cenami proizvajalnih sektorjev. Po podatkih Svetovne banke so se v prvem polletju letos cene energije povečale za 53 odstotkov, cene hrane v poprečju za 47 odstotkov, industrijskih surovin za 18 odstotkov in kovin za 16 odstotkov. Te dramatične spremembe bodo v prihodnjem obdobju povzročile prilagajanje in vzpostavljanje novega ravnotežja. Tu je Evropa izredno občutljiva, saj ne razpolaga z zadostnimi količinami zalog nafte, zemeljskega plina, pa tudi ne z zadostnimi zalogami surovin. Neobvladovanje inflacije bo povzročilo pritisk na ceno denarja, zastoj v investicijah, predvsem pa pritisk zaposlenih na plače. Scenarij inflacijske spirale je tudi scenarij poti v recesijo. Če se želi Evropa temu izogniti, se mora odločiti za politiko obvladovanja inflacije prek politike obrestnih mer, poceni državne uprave, nižjih obdavčitev, investicij v infrastrukturo, predvsem pa mora iti v smer racionalne rabe energije. Tudi jedrskim elektrarnam se ne bomo smeli izogibati, če bomo hoteli zmanjšati energetsko odvisnost.