DVD / Henry - Portret serijskega morilca
John McNaughton Michael Rooker, Tom Towles
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 37, 11. 9. 2008
Henry (Michael Rooker) je asocialni, vase potegnjeni, ne ravno zgovorni fant iz Chicaga, ki izgleda povsem normalno in vsakdanje. Kot vsi pravi serijski morilci. S prijateljem (Tom Towles), precej bolj zgovornim dilerjem, se tu in tam odpravita na morilski pohod. Včasih ubijeta moškega, včasih žensko, včasih pa celo družino. Ne moreta se upreti. Videti sta kot tehnološki višek, ki še vedno – povsem nagonsko – opravlja tiste stare, privzgojene gibe. Henry in Otis sta proletarca, delavca. Razlika je le v tem, da gredo drugi delavci zjutraj v tovarno, Henry in Otis pa v klavnico. In ker svoje pokole posnameta z videokamero, to potem zvečer gledata. Posnetki njunih umorov so edini TV show, s katerim se še lahko identificirata. Težko bi rekli, v čem bolj uživata – v snemanju ali ubijanju? Zanju je to ista reč, boljša od seksa. Boljša od ameriškega sna. Boljša od dolgoročnega kredita. Boljša od kreditne kartice. Boljša od šopinga. Film Henry – Portret serijskega morilca nam vsakdanje življenje serijskega morilca, produkta »Reaganove revolucije«, pokaže povsem od blizu, intimno in zelo realistično, okej, tako realistično, da je imel hude težave s cenzuro. John McNaughton ga je posnel leta 1985, potem pa se je nanj spravila cenzura, ki mu je hotela nabiti oznako X – tako kot porničem. Sledili so rezanja, pogajanja, škandali, bunkeriranja – leta 1986 so ga zavrteli v nekaj floridskih kinih, a so ga po srditih protestih hitro umaknili, tako da je dobesedno poniknil. Ponovno se je pojavil šele leta 1989, toda v prirejenih, cenzuriranih verzijah. Zlagoma je mutiral v kult. K nam prihaja prvič – v integralni, necenzurirani verziji.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 37, 11. 9. 2008
Henry (Michael Rooker) je asocialni, vase potegnjeni, ne ravno zgovorni fant iz Chicaga, ki izgleda povsem normalno in vsakdanje. Kot vsi pravi serijski morilci. S prijateljem (Tom Towles), precej bolj zgovornim dilerjem, se tu in tam odpravita na morilski pohod. Včasih ubijeta moškega, včasih žensko, včasih pa celo družino. Ne moreta se upreti. Videti sta kot tehnološki višek, ki še vedno – povsem nagonsko – opravlja tiste stare, privzgojene gibe. Henry in Otis sta proletarca, delavca. Razlika je le v tem, da gredo drugi delavci zjutraj v tovarno, Henry in Otis pa v klavnico. In ker svoje pokole posnameta z videokamero, to potem zvečer gledata. Posnetki njunih umorov so edini TV show, s katerim se še lahko identificirata. Težko bi rekli, v čem bolj uživata – v snemanju ali ubijanju? Zanju je to ista reč, boljša od seksa. Boljša od ameriškega sna. Boljša od dolgoročnega kredita. Boljša od kreditne kartice. Boljša od šopinga. Film Henry – Portret serijskega morilca nam vsakdanje življenje serijskega morilca, produkta »Reaganove revolucije«, pokaže povsem od blizu, intimno in zelo realistično, okej, tako realistično, da je imel hude težave s cenzuro. John McNaughton ga je posnel leta 1985, potem pa se je nanj spravila cenzura, ki mu je hotela nabiti oznako X – tako kot porničem. Sledili so rezanja, pogajanja, škandali, bunkeriranja – leta 1986 so ga zavrteli v nekaj floridskih kinih, a so ga po srditih protestih hitro umaknili, tako da je dobesedno poniknil. Ponovno se je pojavil šele leta 1989, toda v prirejenih, cenzuriranih verzijah. Zlagoma je mutiral v kult. K nam prihaja prvič – v integralni, necenzurirani verziji.