Sinhronizacija / Ko Pixarjeva podgana govori štajersko

Vzpon sinhroniziranih celovečernih risank

Deja Crnović
MLADINA, št. 39, 25. 9. 2008

Lado Bizovičar je v Pixarjevem Ratatouillu gurmanska podgana Remy

Lado Bizovičar je v Pixarjevem Ratatouillu gurmanska podgana Remy

Vajeni smo, da so risanke, ki si jih najmlajši lahko ogledajo na slovenskih televizijskih programih, praviloma sinhronizirane v slovenščino. A šele zadnja leta smo se dodobra navadili, da risani junaki tudi v kinodvoranah včasih zavijajo po štajersko ali dolenjsko, da so fraze in šale lokalizirane, predvsem pa se premikanje ustnic oseb iz risank vedno bolje ujema s slovenskimi glasovi. Ena prvih sinhroniziranih celovečernih risank je bila sicer tista o Asteriksu, toda vse do Garfielda, ki mu je glas posodil Jurij Zrnec, so bili takšni poskusi bolj izjema kot pravilo. Zdaj se zdi, da tudi v Sloveniji sinhronizacija celovečernih risank postaja ustaljena praksa.
Pred celovečernimi risankami so slovenski igralci vdahnili življenje številnim junakom v kratkometražnih risankah. Po mnenju igralcev med kratkometražnimi in celovečernimi risankami ni posebne razlike, vsaj kar zadeva samo sinhronizacijo. Liku se je treba posvetiti in ga približati gledalcem, predvsem mlajšim. Zato so pri sinhronizaciji navadno najzanimivejše prav lokalne posebnosti, ki jih junakom risank dodajo igralci sami. Marsikdo se še spominja legendarnih Smrkcev in njihove Smrkete - glas ji je takrat posodila Saša Pavček. »Z glasom igralec liku, ki ga sinhronizira, vdihne dušo, ga oživi s pristnimi čustvi in mu s tem da življenje, prepričljivost in šarm. Pretiravanje in pačenje mi ni bilo nikoli blizu, zdi se mi, da to lik ubije. Glas je odraz značaja in situacij, v katerih se lik znajde, v njegovo življenje se je lepo spontano vživljati, se z njim poigravati in iskati iskreno, avtentično interpretacijo dialogov. Smrketa mi je bila v velik užitek in zabavo, zdela se mi je tako navihana in igriva, da sem si poleg njenega glasu izmislila še besedilo njene popevke: Ti dam, ti dam, ti dam!« Dolgo kilometrino si je s sinhronizacijo televizijskih risank nabral tudi Gojmir Lešnjak Gojc, ki pravi, da otroškega občinstva ni mogoče pretentati. »Otroci morajo v risanki uživati, zato mora biti sinhronizacija profesionalna. To se je lepo pokazalo pri risankah, ki so jih sinhronizirali na komercialnih televizijah, ali tistih risankah, ki so jih prodajali s časopisi, pri katerih so uporabili napovedovalce in amaterje. Videl sem na lastne oči pri vnukinjah: enostavno sta se obrnili in nista več gledali slabe sinhronizacije.« Med svoje najljubše like šteje Dajza, govoreči tovornjak iz Pixarjeve risanke Avtomobili, ene tistih celovečernih uspešnic, ki jih že lahko štejemo med »boljše«.

Studio za “lokalizacijo” risank

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Deja Crnović
MLADINA, št. 39, 25. 9. 2008

Lado Bizovičar je v Pixarjevem Ratatouillu gurmanska podgana Remy

Lado Bizovičar je v Pixarjevem Ratatouillu gurmanska podgana Remy

Vajeni smo, da so risanke, ki si jih najmlajši lahko ogledajo na slovenskih televizijskih programih, praviloma sinhronizirane v slovenščino. A šele zadnja leta smo se dodobra navadili, da risani junaki tudi v kinodvoranah včasih zavijajo po štajersko ali dolenjsko, da so fraze in šale lokalizirane, predvsem pa se premikanje ustnic oseb iz risank vedno bolje ujema s slovenskimi glasovi. Ena prvih sinhroniziranih celovečernih risank je bila sicer tista o Asteriksu, toda vse do Garfielda, ki mu je glas posodil Jurij Zrnec, so bili takšni poskusi bolj izjema kot pravilo. Zdaj se zdi, da tudi v Sloveniji sinhronizacija celovečernih risank postaja ustaljena praksa.
Pred celovečernimi risankami so slovenski igralci vdahnili življenje številnim junakom v kratkometražnih risankah. Po mnenju igralcev med kratkometražnimi in celovečernimi risankami ni posebne razlike, vsaj kar zadeva samo sinhronizacijo. Liku se je treba posvetiti in ga približati gledalcem, predvsem mlajšim. Zato so pri sinhronizaciji navadno najzanimivejše prav lokalne posebnosti, ki jih junakom risank dodajo igralci sami. Marsikdo se še spominja legendarnih Smrkcev in njihove Smrkete - glas ji je takrat posodila Saša Pavček. »Z glasom igralec liku, ki ga sinhronizira, vdihne dušo, ga oživi s pristnimi čustvi in mu s tem da življenje, prepričljivost in šarm. Pretiravanje in pačenje mi ni bilo nikoli blizu, zdi se mi, da to lik ubije. Glas je odraz značaja in situacij, v katerih se lik znajde, v njegovo življenje se je lepo spontano vživljati, se z njim poigravati in iskati iskreno, avtentično interpretacijo dialogov. Smrketa mi je bila v velik užitek in zabavo, zdela se mi je tako navihana in igriva, da sem si poleg njenega glasu izmislila še besedilo njene popevke: Ti dam, ti dam, ti dam!« Dolgo kilometrino si je s sinhronizacijo televizijskih risank nabral tudi Gojmir Lešnjak Gojc, ki pravi, da otroškega občinstva ni mogoče pretentati. »Otroci morajo v risanki uživati, zato mora biti sinhronizacija profesionalna. To se je lepo pokazalo pri risankah, ki so jih sinhronizirali na komercialnih televizijah, ali tistih risankah, ki so jih prodajali s časopisi, pri katerih so uporabili napovedovalce in amaterje. Videl sem na lastne oči pri vnukinjah: enostavno sta se obrnili in nista več gledali slabe sinhronizacije.« Med svoje najljubše like šteje Dajza, govoreči tovornjak iz Pixarjeve risanke Avtomobili, ene tistih celovečernih uspešnic, ki jih že lahko štejemo med »boljše«.

Studio za “lokalizacijo” risank

Sinhronizacija kot prestiž za igralce

Garanje, ki se izplača

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Povezani članki

Sinhronizacija

Kdo je kdo v risankah?


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti