intervju / Dr. Ivan Ribnikar, ekonomist

Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih.

»Nič v preteklosti ni podobno temu, kar doživljamo danes. Gre za dogodke, kakršnih nismo videli vse od konca druge svetovne vojne,« je pred dnevi dejal predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Ste pričakovali, da bo mednarodna finančna kriza tako obsežna, kot se kaže zdaj?

> Nisem pričakoval, vendar to ni tako pomembno. Pomembno je, da tega niso pričakovali veliki strokovnjaki v ZDA in drugod po svetu, ki so poklicno proučevali finančne sisteme, postavljali zakone in predpise ter nadzorovali njihovo delovanje. Od takrat, ko so se pojavile prve težave, ko se je ugotovilo, da je dolžnikov, ki ne morejo plačevati obresti in odplačevati glavnice hipotekarnih posojil, več kot navadno, je minilo več kot leto, pa se je še do nedavnega govorilo, da je težava zgolj v likvidnosti. Vrednostnih papirjev ni mogoče prodati, ker ni denarja, vendar bodo ti papirji ob dospetju plačani. Začelo se je seveda kot likvidnostna težava, a je problem globlji. Sicer pa se težave navadno najprej pokažejo kot likvidnostne. Dejansko je tako, da imajo finančne institucije premalo lastniškega kapitala. To ne velja toliko za banke kot za finančne institucije, ki jih pogosto imenujemo »bančništvo v senci«.