Manipulator / O čem lahko pišejo komentatorji

V novi ponedeljkovi oddaji Polemika, ki je nasledila Vroči stol z Vladimirjem Voduškom, naj bi bili ta teden gostje polemizirali o sestavi nove vlade. Čeprav trije prisotni morebitni ministri podrobnosti niso želeli izdati, je Branko Grims iz SDS dobil priložnost, da je ponovno okrcal nesproščene slovenske medije: »Trdim, da je v nekaj zadnjih številkah prihajalo celo do stvari, ki z nekimi evropskimi normami niso več združljive. Tisto, kar je bilo objavljeno v Delu, je že šlo čez mejo sovražnega govora. V osrednjem slovenskem časopisu pa je v uvodniku glavni urednik dobesedno pozival, kako voliti oziroma proti komu voliti in kaj po njegovi oceni je treba storiti. To pa je resnično slovenska posebnost.« Grimsova trditev se je domnevno nanašala na zadnji uvodnik urednika Dela Darijana Koširja, naslovljen Sprememba, v katerem je zapisal: »Slovenija potrebuje spremembo oblasti. Utemeljitev je preprosta: sedanja vladajoča koalicija zapušča državo v bistveno slabšem stanju, kot jo je pred štirimi leti ob velikih upih volivcev dobila v upravljanje.«
Je takšno opredeljevanje res slovenska posebnost? Docent na FDV dr. Marko Milosavljević pravi, da je za časopise v ZDA značilno, da eksplicitno podprejo kandidate na predsedniških, pa tudi na lokalnih volitvah ali volitvah v kongres. Pri tem tako imenovani endorsement včasih napišejo lastniki, včasih pa gre za samostojno odločitev uredništva, katerega kandidata bo časopis podprl. Endorsement je najpogosteje objavljen nekaj tednov pred volitvami na prvi strani. New York Times in Newyorker sta tako nedavno podprla Baracka Obamo.
Podobno je v Veliki Britaniji. Sun si je konec osemdesetih let celo lastil zasluge za zmago konservativke Margaret Thatcher, saj jo je v predvolilni kampanji zelo agresivno podpiral. Naklonjenost neki politiki in stranki ni vedno trajna, Sun je na primer sredi devetdesetih let podprl Tonyja Blaira in laburiste, nekateri mediji pa vseeno vztrajno podpirajo isto usmeritev. Tako je za Telegraph že od 19. stoletja značilno, da so vsi njegovi komentarji naklonjeni britanski konservativni stranki.
»Če novinar ali urednik pred volitvami v komentarju zapiše, da so potrebne spremembe, ali če zapiše, da je vladajoča politika uspešna in bi morala dobiti še en mandat, to sodi v konceptualni okvir komentarja. Izražanje mnenj, kritika in opredeljevanje so pač bistvo komentarja,« še dodaja Milosavljević.