Vanja Pirc

9. 10. 2008  |  Mladina 41  |  Kultura

Ljudska sodobna umetnica

Marija Mojca Pungerčar, tista multimedijska umetnica, ki je Slovence spet naučila šivati in ki je v samske domove pripeljala projekt Kino Sloga

Marija Mojca Pungerčar na gradbišču Športnega parka Stožice

Marija Mojca Pungerčar na gradbišču Športnega parka Stožice
© Borut Peterlin

V ponedeljek po sedmi uri zvečer so se začeli pred kompleksom samskih domov v Zalogu, na obrobju Ljubljane, zbirati moški vseh starosti. Nekateri so sedli na stole, ki so bili postavljeni na trati in so omogočali dober razgled na veliko belo platno, drugi so previdno stali v ozadju. In potem so potrpežljivo čakali.
Okoli osmih je stanovalce zaloških samskih domov pozdravila avtorica dokumentarnega filma Bratstvo in enotnost, multimedijska umetnica Marija Mojca Pungerčar, in na kratko predstavila svoj projekt, ki je obiskal že številna evropska mesta, zdaj pa je s pomočjo turneje, pomenljivo poimenovane Kino Sloga, prispel tudi v izbrane samske domove v Ljubljani. Avtorica je dobila nekaj glasnih zahval in aplavz, nato pa se je začela projekcija. S pomočjo filma smo se lahko spomnili, kako je leta 2006 nastajal avtocestni krak Hrastje - Lešnica, ki poteka mimo Novega mesta, med posnetki bagrov, kamenja, polaganja robnikov in asfaltiranja pa so tisti, ki so to cesto gradili, vsak v svojem maternem jeziku pripovedovali o sebi. Večinoma je šlo za delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so v Slovenijo prišli na začasno delo, a so v nekaterih primerih potem tu ostali tudi po več desetletij, ves ta čas pa so živeli razpeti med službo in samske domove.
Simbolika je bila popolna: stanovalci zaloških samskih domov so pravzaprav gledali film o sebi. Zato niso mogli ostati ravnodušni. Sem in tja so glasno komentirali zgodbe, ki so jih pripovedovali nastopajoči. Nasmejal jih je recimo delavec, ki je v albanščini pripovedoval, da je bil prejšnji dan v diskoteki in zato težko dela. Pa eden od nastopajočih iz Bosne, ki je povedal, da ima sedem otrok in enega izmed njih ob zadnjem obisku doma zaradi stalne odsotnosti sploh ni prepoznal, pri čemer so se možaki pošalili, da je to verjetno zaradi kakšnega komšije. Ko so se na koncu filma odvrtela imena vseh sodelujočih, med katerimi je bil tudi »Janez iz Slovenije«, se je iz množice zaslišal vzklik: »Janez Janša iz Slovenije, jel?«
Po projekciji, ki je trajala 40 minut, je vzdušje postalo resnejše. Eden od gledalcev je povedal, da je škoda, da film ni bil daljši. Drugi je dejal, da bi si bilo treba film ogledati dvakrat ali trikrat, da bi ga res razumeli. Tretji se je strinjal, da je film dober, a je hkrati žalosten. »Nisem mogla narediti ravno kakšnega veselega filma o tej temi,« mu je odgovorila avtorica, ki se je za projekcije dokumentarca v samskih domovih odločila zato, da bi ga približala družbeni skupini, ki v njem nastopa, a ga še ni videla, saj je razstave in festivali ne dosežejo. Medtem so se na prizorišču znašli aktivisti iz Socialnega centra Rog in začel se je čustven skupinski pogovor, ki ni bil več del umetniške akcije, a je bil očitno neizogiben. Vprašanja o tem, koliko zaslužijo delavci, koliko plačujejo za bivanje v večposteljnih sobah, zakaj jim delodajalci ne podaljšajo delovnega dovoljenja, ko gredo na bolniško, so pač še kako aktualna in žgoča ...
Kino Sloga je eden od številnih projektov v okviru Muzeja na cesti, ki ga trenutno na ljubljanskih ulicah pripravlja Moderna galerija. Multimedijska umetnica Marija Mojca Pungerčar se tokrat še zdaleč ni prvič ukvarjala z družbeno angažirano tematiko. In še zdaleč ni šla prvič med tiste, ki nastopajo v njenih delih. »Vedno sem se trudila delati svoje projekte tako, da bi jih ljudje razumeli in da bi imeli svojo publiko. Zato svoja dela vidim kot nekakšno vejo ljudske umetnosti v sodobni umetnosti,« pravi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.