1. zapoved / Italijanski politični film ‘68-08’
Retrospektiva v Cankarjevem domu od 9. do 15. oktobra
Damjana Kolar
MLADINA, št. 41, 9. 10. 2008
Odlična trupla, 1976
© Arhiv CD
V prenovljeni Kosovelovi dvorani bo potekala retrospektiva 12 političnih filmov znanih italijanskih režiserjev. Italijanski film je bil od konca druge svetovne vojne skoraj v celoti zaznamovan s tradicijo neorealizma, v prvi polovici 60. let pa se je začel radikalno spreminjati. Na eni strani so se utrdili popularni žanri, t. i. commedia all’italiana, italovestern in gotska grozljivka, na drugi je vzniknila generacija režiserjev, ki so o socialnih in političnih problemih italijanske realnosti spregovorili neposredno kot nikoli prej. Teh avtorjev ni povezovala generacijska enotnost, ampak univerzalna kritika nemoralnosti, korupcije, klientelizma, mafijskega obvladovanja političnih centrov.
Več nam je povedal vodja filmskega programa v CD Simon Popek: “V času, ko italijanska kinematografija ponovno dobiva radikalnejše politične obrise, predstavljamo zgodovinski pregled, naslonjen na nekatera aktualna dela t. i. cinema politico. Pred LIFF-om, ki bo novembra predstavil oba canska nagrajenca (Gomora Mattea Garroneja, Mogočnež Paola Sorrentina), bodo predvajani filmi nekaterih največjih italijanskih režiserjev, Bernarda Bertoluccija, Marca Bellocchia, Francesca Rosija, Nannija Morettija in drugih. Ti so svoj talent in filmski jezik izbrusili v polju političnega in družbenokritičnega filma, povečini po letu ‘68, ko so spregovorili o sedanjosti in preteklosti Italije ter frontalno napadli institucije družine, cerkve, države itd.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Damjana Kolar
MLADINA, št. 41, 9. 10. 2008
Odlična trupla, 1976
© Arhiv CD
V prenovljeni Kosovelovi dvorani bo potekala retrospektiva 12 političnih filmov znanih italijanskih režiserjev. Italijanski film je bil od konca druge svetovne vojne skoraj v celoti zaznamovan s tradicijo neorealizma, v prvi polovici 60. let pa se je začel radikalno spreminjati. Na eni strani so se utrdili popularni žanri, t. i. commedia all’italiana, italovestern in gotska grozljivka, na drugi je vzniknila generacija režiserjev, ki so o socialnih in političnih problemih italijanske realnosti spregovorili neposredno kot nikoli prej. Teh avtorjev ni povezovala generacijska enotnost, ampak univerzalna kritika nemoralnosti, korupcije, klientelizma, mafijskega obvladovanja političnih centrov.
Več nam je povedal vodja filmskega programa v CD Simon Popek: “V času, ko italijanska kinematografija ponovno dobiva radikalnejše politične obrise, predstavljamo zgodovinski pregled, naslonjen na nekatera aktualna dela t. i. cinema politico. Pred LIFF-om, ki bo novembra predstavil oba canska nagrajenca (Gomora Mattea Garroneja, Mogočnež Paola Sorrentina), bodo predvajani filmi nekaterih največjih italijanskih režiserjev, Bernarda Bertoluccija, Marca Bellocchia, Francesca Rosija, Nannija Morettija in drugih. Ti so svoj talent in filmski jezik izbrusili v polju političnega in družbenokritičnega filma, povečini po letu ‘68, ko so spregovorili o sedanjosti in preteklosti Italije ter frontalno napadli institucije družine, cerkve, države itd.”