Čeljusti

za +

Državljan Kane krokošokerjev.

Čeljusti - tako je bil naslovljen slovenski prevod Benchleyjevega romana Jaws, po katerem je Spielberg posnel Žrelo. Brez panike, ne vrača se morski pes, ampak krokodil. Ali bolje rečeno: vračajo se krokodili. Nekaj časa jih ni bilo na spregled, zdaj pa so očitno naslednja velika stvar, saj so strah in trepet šokerjev Black Water, Primeval in Čeljusti - hej, celo Lake Placid je dobil relativno spodobno nadaljevanje. Primeval, v katerem ljudi žre orjaški - hja, monumentalni, rekordno veliki - krok, vlažni sen revije National Geographic, morda ni izpolnil pričakovanj tega »novega vala«, česar pa ni mogoče reči za oba avstralska krokošokerja, Black Water in Čeljusti. V prvem trije osebki, ki preživijo napad krokobeštije, sredi močvirja obvisijo na zelo spolzkem drevesu, kjer skušajo potem razmišljati kot krokodil, ki razmišlja kot morski pes, ki je videl Žrelo. Ne, film ni v napoto krokodilu, in obratno - krokodil ni v napoto filmu. Čeljusti so Državljan Kane krokošokerjev - okej, njihovo Žrelo. Turisti, ki jih vodi Radha Mitchell, lokalna Rambeta, tokrat po napadu nadkrokodila ne obtičijo na spolzkem drevesu, ampak na spolzkem otočku, ki je premajhen za potrditev znane Busheve krilatice, da lahko človek in riba živita v sožitju, in ki je na tem, da ga ujame plima. Greg McLean, avstralski auteur, ki je že v Wolf Creeku - Krvavem hostlu v avstralski divjini - pokazal, da ne jebe Disneylanda, napetost stopnjuje tako, da krokodila vidite tudi tam, kjer ga ni. Ali bolje rečeno: napetost menedžira tako, da je krokodil povsod. To, kar izgine, je tako srhljivo kot to, kar se ne pojavi. Avstralski outback je pač tako lep in tako hipnotičen, da te pogoltne - in Čeljusti so grizlijevska verzija Piknika pri Hanging Rocku.