16. 10. 2008 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Pendulum: In Silico
2008, Warner Music
+ + +
Pendulum lani na Exitu.
© Luka Novak
Z nekaj meseci zamude, pa vendar; gre za eno najbolj pričakovanih nadžanrskih elektronskih plošč tega leta, ki je naslednica prvenca Hold Your Colour izpred treh let. Vmes se je pri Pendulumu zgodilo marsikaj. Prešel je k major globalni založbi, ob drum and bassu je izdal nekaj breakbeat kompozicij in odmik v rock'n'roll se je razvil v živo skupino Pendulum Live, ki pretežno samozadostno nastopa na anglosaških trgih. Pred izidom so skupino naenkrat pričeli vrteti na MTV-ju, vse je bilo pripravljeno na uspeh, ampak pravega uspeha ni bilo. Drugi album je s svojimi odmiki v pop in rock sicer nadgradil zvok kolektiva, a ni pokazal tiste rasti, s katero bi izpeljal bistven odmik. V tem je kavelj sicer dobrega albuma, ki pomete že z uvodnim komadom Showdown ter s tretjo skladbo Propane Nightmares doživi enega vrhuncev, nato pa se v naslednjih nekaj skladbah prevesi v mehkobo oziroma medlost - kakor jo pač kdo zaznava v danih izmed desetih primerov produkcije a la Pendulum. Tokrat so osnovo na grobo posneli na inštrumente ter jo pilili v studiih oziroma računalnikih. Izdelki navkljub trditvi enega izmed članov (»All the tracks are mixable.«) sploh ne delujejo kot klasična elektronska produkcija letošnje letine, ampak samosvoje. Kot vedno pri tej skupini, le da tokrat še globlje v iskanju svojega zvočnega izraza v že slišanem; v ekskurzih med sekvencami, ki bi jih lahko polagali na lestvici rock zgodovine od 70. do 90. let, jo pri tem od vpliva Floydov ali Zeppelinov na trenutke zanese tudi v sintetizirane vokalne harmonije, ki bi jih prej pripisali kakšnim sweet metalcem ali pop trivialistom kot elektroobrtnikom. Toda v svetu popačitve zvoka je tveganje veliko globlje kot v živi zasedbi, ki pa z odra vendarle ne producira energije, kakršno dosega DJ-jevska različica skupine Pendulum, ki redno nastopa in dviga tisoče plesalcev. Slednja, v katero je malo pred koncem zapakirana skladba Granite (kot ena tistih, ki bodo ostale v spominu), pa je vendarle neprevladujoča struja v usmeritvi, v katero je bend zaplul. Glede na to, da se razkazuje v spevni dimenziji (kot v skladbi 9000 Miles, ki je približno toliko oddaljena od pet let starega zvoka skupine iz drum and bass začetkov), in priznava, da si želi vse tisto, kar pritiče uspešnim (na primer denar od tantiem za filmsko glasbo). Vmes je bil In Silico - kot asociacija na In Utero - vendarle kratkotrajnejši fenomen od prvenca. Kar je dobro, ker omogoča razvoj benda in nakazuje usahnjenost navala, ki je prevladoval v prvih delih. Je pa res, da bo zdaj nekaj časa prevladoval albumski način produkcije, ki je še korak vstran od »tipične« elektronske scene, kakršna živi na vinilnih izdajah, (nekaj)mesečni hiperprodukciji in posledični hitri pozabi. Beg iz zanke digitalne kratkočasnosti uspe(va) le redkim in tale bo nekoč navrgel tri za best of kompilacijo. Vmes pa menda še kaj pride ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.