Intervju / »Odstiramo plasti življenja v socializmu«
Dr. Thomas Lindenberger, zgodovinar

© Miha Fras
Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.«
V svojih raziskavah se ukvarjate s skorajda še živo zgodovino, nekateri pravijo temu s polpreteklo zgodovino. Gre za analizo konkretnega življenja v teh družbah, za proučevanje notranje logike delovanja komunističnih režimov in vzrokov, ki so omogočali, da so se ohranili dolga desetletja. O delovanju teh režimov je napisanih veliko študij. V čem je vaš metodološki pristop drugačen od drugih?
> Drugi, reciva jim klasični zgodovinarji, so se osredotočili predvsem na razčlembo političnih in ekonomskih struktur, zlasti pa na sprejemanje odločitev znotraj komunistične partije. Menili so, da je s temi, starimi metodami mogoče razložiti vse, kar se je dogajalo v nekdanjih socialističnih družbah. Takšno lotevanje stvari pa zanemarja refleksije v družbi sami, razmišljanja ljudi in njihovo odzivanje na komunistično vladavino. Gre za procese, ki jih ni mogoče zaznati v resolucijah in referatih, vendar so bili in so potekali mimo želje vladajoče strukture. Na Univerzi v Potsdamu smo izoblikovali svoj metodološki pristop in teorijo družbene zgodovine v teh državah v času socializma. Zanima nas družba sama po sebi, zanimajo nas strukture, ki jih ni ustvarila samo politika, ampak so se vzpostavile skozi družinske in družabne vezi, družbeni podsistemi in interakcije med njimi in seveda, kako so ljudje zaznavali dominantno vlogo komunističnega režima in kako so se mu upirali. V teh družbah ni bilo vse črno-belo in zanimajo nas tudi vse sence sive barve, vsi njeni odtenki v družbi. Do spoznanj o tem pa se ni mogoče dokopati le z analizo uradne politike.