Finančna kriza / Nov balon - kreditne kartice

Težav bank v Evropi kljub vladnim reševalnim ukrepom še ni konec. V svoji gospodarski napovedi za Evropo Mednarodni denarni sklad (IMF) navaja, da so banke zaradi neugodnega razmerja med dolgovi in premoženjem še zmeraj pod velikim pritiskom. Dan preden je IMF objavil svojo napoved, je nizozemska vlada morala z 10 milijardami evrov priskočiti na pomoč bančno-zavarovalniški skupini ING. Nov problem, ki bo imel posledice tudi v Evropi, pa grozi v ZDA. Vse več Američanov namreč zaradi zmanjšanja plače ali zato, ker so izgubili zaposlitev, ne more več plačati računov za kreditne kartice. Tudi ta posel je v ZDA temeljil na špekulacijah. Delali so po enakem sistemu kot pri hipotekarnih posojilih. Američani so lahko dolg, ki so ga naredili s prvo kreditno kartico, preprosto poravnali z drugo, dolg z druge s tretjo in tako dalje. Banke in družbe, ki izdajajo kreditne kartice, so te dolgove enako kot izvedene finančne produkte, ki so temeljili na hipotekarnih posojilih, preprodajale naprej. Prav zaradi tega problem ne bo ostal samo v ZDA, ampak se bo spet razširil tudi drugam po svetu, tudi v Evropo.
Ker so se državljani ZDA prek kreditnih kartic lahko zadolževali čez svoje zmožnosti in so se v posel vključili tudi špekulanti, ki so dolgove preprodajali, je nastal balon, ki grozi, da bo zdaj zdaj počil. Ameriško gospodinjstvo ima namreč samo iz naslova kreditnih kartic v povprečju 8300 dolarjev dolga. Američani tako rekoč vse plačujejo s kreditnimi karticami, od kave na avtomatu do anuitet za hipotekarno posojilo za stanovanje, če ne gre drugače. Tovrstna plačila so ocenjena na okrog 10 bilijonov (10 tisoč milijard) dolarjev na leto. Odkar so banke zaradi finančne krize poostrile pogoje za pridobitev kreditov, so se državljani ZDA začeli še bolj zadolževati prek kreditnih kartic, saj so ostale edina možnost za to. Bonitetna agencija Moody's po poročanju Spiegla ocenjuje, da so s kreditnimi karticami, torej s kreditom, kupili tudi za 450 milijard dolarjev vrednostnih papirjev. Njihova vrednost se je v zadnjem času enako kot vrednost nepremičnin, ki so jih zastavili kot hipoteko za stanovanjska posojila, občutno zmanjšala, računi od kreditnih kartic pa seveda ne.
Družba American Express je prva objavila, da se ji je v obdobju od julija do septembra delež neplačanih zapadlih računov v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojil in dosegel 5,9 odstotka. Od tega bi 4 odstotke računov morali dolžniki poravnati pred več kot 30 dnevi. Ob tem je treba omeniti, da American Express kreditnih kartic ni odobril komurkoli, ampak le tistim Američanom, ki so lahko dokazali, da so plačilno sposobni. Seveda vse družbe, ki izdajajo kreditne kartice, niso ravnale enako previdno. Podobno, kot so banke odobravale hipotekarna posojila državljanom, ki niso izpolnjevali pogojev oziroma niso mogli jamčiti, da bodo posojilo lahko odplačevali, so številne družbe, ki izdajajo kreditne kartice, počele enako. Denar je bil poceni, varčevati se ni izplačalo, saj je politika administracije v Beli hiši temeljila na čimvečji potrošnji. Dokler so ZDA imele gospodarsko rast, so ljudje imeli zaposlitev in dobili dodatne službe - za Američane je znano, da imajo več služb -, zato so račune lahko plačevali. Zdaj ko je kriza zajela tudi realno gospodarstvo, industrijski sektor in storitveni sektor, je igre konec.
Družba Amex, ki prav tako kot American Express izdaja kreditne kartice, je že objavila poslovne rezultate za tretje četrtletje letos. Neto dobiček se ji je v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za tretjino na 815 milijonov dolarjev. Največja ponudnika kreditnih kartic Visa in Mastercard bosta svoje poslovne rezultate za tretje četrtletje predstavila v prihodnjih dveh tednih, a sta manj izpostavljena. Ker sta samo posrednika pri izvedbi plačil, ne nosita sami rizika za neplačane račune, ampak ga nosijo banke. To pomeni, da bankam, ki so že v krizi zaradi gnilih hipotekarnih posojil, spet grozijo novi odpisi.
Scott Hoyt, ekonomist pri hiši Moody`s, je po pisanju časopisa Die Zeit izjavil, da »smo pri izpadih plačil računov za kreditne kartice šele na začetku«. Brezposelnost bo naraščala še vse leto 2009 in s tem tudi število ljudi, ki ne bodo več mogli poravnavati dolgov s kreditnih kartic. Več let se je letni znesek dolga, ki so ga Američani naredili s kreditnimi karticami in ga zaradi plačilne nesposobnosti niso mogli odplačati, gibal okrog 25 milijard dolarjev. Zaradi recesije se bo po oceni izvedencev ta znesek v prihodnjem letu povečal na 100 milijard dolarjev. Toda gnili krediti prek kreditnih kartic niso zadnji balon. Tudi naslednji se že kaže, saj so se Američani v zadnjih letih prek svojih zmožnosti zadolževali tudi pri nakupih avtomobilov. Banke so bile menda pri odobravanju teh kreditov zelo »dobrodušne« in niso zahtevale prav veliko jamstev za odplačilo.