audio / Veselje v zvoku

Predpretekli četrtkov večer je središče prestolnice razsvetlilo katarzično vzdušje. Pred Menzo pri koritu je vršalo že v zgodnjih večernih urah, ko so si zamudniki poskušali zagotoviti “last minute” vstopnice. Razprodan koncert na Metelkovi je pač sila redek pojav, toda če sodimo po pokoncertnem razpoloženju - celotni Menzi se je tako smejalo, da je bila videti, kot da si požvižgava -, bi to v prihodnje morda lahko postala bolj pogosta praksa. Ni več dvoma, da tudi v Podalpju obstaja baza poslušalcev željnih aktualnih muzik. Vsi smo se namreč zbrali z istim ciljem; vdihniti enega najbolj popularnih sodobnih alter bendov Animal Collective (AC).
Izvrstno vzdušje, intimnost Menze in popolna profesionalnost trojice (četrti član Deakin na aktualni turneji ne sodeluje) so obetali veliko, dasiravno se beštij iz preteklosti drži breme koncertne nepredvidljivosti, zato pulz na tem mestu še ni prebijal v rdeče območje. A ne za dolgo. Eterični zvoki so prostor preplavili takoj, ko je trojica zagnala semplerje, intenzivnost vznesene - s svetlobnimi panoji nadgrajene - zvočne izkušnje pa se je stopnjevala vse do dobro uro in pol oddaljenega vrhunca. Člani AC pravijo, “radi imamo, da zvoki pridejo v prostor in se igrajo z našimi ušesi”. In so se. Nešteto pisanih sonornih drobcev se je vrtinčilo okoli pulzirajočih, hipnotičnih tribalnih in rejverskih ritmov, neobičajnih in zahtevnih vokalnih harmoniziranj, živalskih krikov, kitarskih milozvočij in bobnarsko-tolkalskih posegov. Inovativnost zasedba potrjuje že s svojimi albumi, toda zvočnost je tam (popoidno) uravnotežena, zato njihovo eksperimentiranje z mešanjem kontrastov pravo dimenzijo dobi šele v živo. Ne zatekajo se v reprodukcijo materiala s plošč, pač pa posamezne prepoznavne fraze vgrajujejo v povsem nove, kompaktne in kompleksne ideje, ki jih vedno znova sprevračajo. Izmikajo se vsakršnim pravilom, hodijo po robu, vselej, ko se pojavi obris klišejskosti, pa glasbo preokrenejo v povsem drugo smer. Intuitivno, raziskovalno in spretno posegajo v (ohlapno) melodično-abstraktno strukturo pop pesmi, iz katere pronicajo igrivost, veselje in norčavost. Geologist, Avey Tare in Panda Bear so si pred koncertom želeli pozitivne energije. Dobili so več kot to. Publika je prišla poslušat, okušat, gledat, otipat ... čutit. Med godenjem je vladala spoštljiva tišina, med odmori glasne ovacije ... atmosfera, ki jo na koncertih doživiš le redko.
Peacebone je ob koncu prinesel kolektivno ekstazo zverinic, obiskovalcev ter organizatorjev in zaokrožil izvenserijski koncertni dogodek. Seveda upamo, da bo pozitivna izkušnja botrovala še več tovrstnim posladkom. Prvi se ponuja že čez slab mesec, ko Buba in Menza gostita AC-ju soroden hrupni dvojec Lightning Bolt!