Film / Dar Fur - Vojna za vodo

za

Doktrina šoka.

To, kar je po 11. septembru ostalo od dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, so krstili za Ground Zero, kar je bilo tako, kot bi rekli: »Osama bin Laden slept here!« No, Osama bin Laden je dolgo spal tudi v Sudanu, ki prav tako izgleda kot Ground Zero, predvsem zahodni del, tam ob čadski meji - Darfur. Državljanska vojna med afriškimi staroselci in muslimanskimi priseljenci, ki traja že vse tja od sedemdesetih, različne vojske, ki ohranjajo stalno kalvarijo, diktator, ki noče slišati za demokracijo, milijoni mrtvih, milijoni prebeglih in preseljenih, evakuirana puščava, ki je postala ječa, huda revščina, ljudje brez najbolj osnovne infrastrukture, ki morajo preživeti s pol dolarja na dan, posiljeni otroci, sence al-Kajde, ki tu menda še vedno trenira, in mednarodna skupnost, ki ne vidi genocida, le humanitarno katastrofo: vse to so elementi, iz katerih Maja Weiss in Tomo Križnar - s pomočjo TV posnetkov in izgubljenega, toda ponovno najdenega materiala, ki ga je Križnar pred aretacijo posnel v Darfurju - tketa sliko politike, ki je ljudi tako prestrašila in šokirala, da so se razbežali. Zakaj je Beshirjev režim Darfur tako šokiral z vojno, nasiljem, represijo, letali, strahom, revščino in deportacijo? Iz preprostega razloga: da bi lažje trgoval z bogatimi naravnimi viri, ki ležijo na tem ozemlju, predvsem kakopak z nafto, za katero stalno, velikodušno in brezčutno licitirajo največje naftne korporacije, in z vodo - v severnem Darfurju so namreč odkrili bogate vodne izvire, ki so zaklad prihodnosti, okej, nafta prihodnosti. Jasno, Darfurce so razselili tako, da so daleč od vode. Sahara pa se širi proti njim. Kri noče z oblek. In tu je absurd: dežela, ki ima toliko naravnih bogastev, da bi lahko izgledala kot Dubaj, izgleda kot Ground Zero - produkt »doktrine šoka«. Predsednik Drnovšek se je idealistično trudil, da bi posredoval in izposloval mir (in demokracijo), češ da bi lahko mali državi, ki v Sudanu nima nobenih interesov, uspelo to, kar velikim državam, ki tam imajo interese, ni uspelo, toda ironija je v tem, da so velike države dosegle natanko to, kar so hotele - nemoteno profitiranje z naravnim bogastvom šokiranega ljudstva.
(Kinodvor)