Manipulator / Skrb zbujajoča raziskava
Ali uživanje gensko spremenjenih rastlin vpliva na plodnost?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Na Dunaju so ta teden predstavili izsledke raziskave o vplivu gensko spremenjene koruze na plodnost. Raziskavo, ki jo je financiralo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in zdravje, je predstavil vodilni avtor prof. dr. Jürgen Zentek, profesor za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju. Po njegovih navedbah so pri miših, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo, ugotovili resno oslabitev plodnosti in manjše število potomcev v primerjavi z mišmi, ki so bile krmljene z gensko nespremenjeno koruzo. Na raziskavo se je že odzvala okoljevarstvena organizacija Greenpeace; zaradi resnosti možne nevarnosti za zdravje ljudi in njihovo zmožnost razmnoževanja zahteva umik vseh gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu. »Zdi se, da gensko spremenjena živila učinkujejo kot kontracepcija in potencialno lahko povzročijo neplodnost. Če to ni zadosten razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej, res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo,« je prepričan Greenpeaceov strokovnjak za genetiko Jan van Aken. Po njegovem mnenju je ta raziskava še en primer, ki dokazuje, da ni mogoče jamčiti za prehransko in krmno varnost gensko spremenjenih rastlin in živil.
Za mnenje smo povprašali dr. Marka Dolinarja s katedre za biokemijo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot je opozoril, se je avstrijska agencija za zdravje in varnost hrane na izsledke raziskave odzvala zelo previdno in med drugim zapisala, da gre pri tem za en sam preizkus, ugotovitev, pridobljenih z njim, pa nikakor ne moremo prenesti na človeka. »Od te izjave do tistega, kar je napisal Greenpeace, je s stališča raziskovalca precej dolga pot, ki jo je Greenpeace naredil malo po bližnjici,« meni Dolinar. Kot med drugim poudarja, ni jasno, ali bi pri živalih, ki jih navadno krmijo s koruzo (to miši gotovo niso), opazili enake razlike, strinja pa se, da rezultati (če so bili poskusi izpeljani korektno) niso bili pričakovani in bi jih bilo treba preveriti oziroma ra-ziskavo ponoviti in razširiti na analizo reproduktivnih organov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Na Dunaju so ta teden predstavili izsledke raziskave o vplivu gensko spremenjene koruze na plodnost. Raziskavo, ki jo je financiralo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in zdravje, je predstavil vodilni avtor prof. dr. Jürgen Zentek, profesor za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju. Po njegovih navedbah so pri miših, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo, ugotovili resno oslabitev plodnosti in manjše število potomcev v primerjavi z mišmi, ki so bile krmljene z gensko nespremenjeno koruzo. Na raziskavo se je že odzvala okoljevarstvena organizacija Greenpeace; zaradi resnosti možne nevarnosti za zdravje ljudi in njihovo zmožnost razmnoževanja zahteva umik vseh gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu. »Zdi se, da gensko spremenjena živila učinkujejo kot kontracepcija in potencialno lahko povzročijo neplodnost. Če to ni zadosten razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej, res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo,« je prepričan Greenpeaceov strokovnjak za genetiko Jan van Aken. Po njegovem mnenju je ta raziskava še en primer, ki dokazuje, da ni mogoče jamčiti za prehransko in krmno varnost gensko spremenjenih rastlin in živil.
Za mnenje smo povprašali dr. Marka Dolinarja s katedre za biokemijo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot je opozoril, se je avstrijska agencija za zdravje in varnost hrane na izsledke raziskave odzvala zelo previdno in med drugim zapisala, da gre pri tem za en sam preizkus, ugotovitev, pridobljenih z njim, pa nikakor ne moremo prenesti na človeka. »Od te izjave do tistega, kar je napisal Greenpeace, je s stališča raziskovalca precej dolga pot, ki jo je Greenpeace naredil malo po bližnjici,« meni Dolinar. Kot med drugim poudarja, ni jasno, ali bi pri živalih, ki jih navadno krmijo s koruzo (to miši gotovo niso), opazili enake razlike, strinja pa se, da rezultati (če so bili poskusi izpeljani korektno) niso bili pričakovani in bi jih bilo treba preveriti oziroma ra-ziskavo ponoviti in razširiti na analizo reproduktivnih organov.