Plošče / Bulletproof: Dark Times Desperate Measures

+ + + + +

Nova Zelandija že vrsto let daje niz izvrstnih producentov in s sosednjo Avstralijo sestavljata pomembni angleški koloniji, v katerih se je glasba iz stare domovine odlično prijela, vzbrstela ter dala sadove novih jeseni. Govorimo seveda o svetu drum and bass glasbe, po zasedbah in posameznikih Concord Dawn, State of Mind, Upbeats, MC Tali, Shapeshifter in pravkar slišanih mladeničih Dosu in TREiju pa se letos precej posluša prvi studijski in konceptualni album izvajalca, ki sliši na ime Bulletproof. Novozelandec, ki je prvič gostoval pri nas pred petimi leti in se lani septembra vrnil, da bi prezentiral kar nekaj materiala s pričujočega albuma, že leta niza vinilne izdaje po vsem svetu, po premoru pa od lanskega leta nenehno producira, potuje po planetu in (znova) osvežuje kariero. »We' re living in dark times, dark times need desperate measures,« kriči MC Dino sodobno formulo za preživetje iz naslovnega in uvodnega komada Desperate Measures z albuma in dejansko prvega izdelka njegove založbe Cyanide, ki si zasluži tako pridevnik konceptualni kot pakiranje v album. Ne zgolj kot kolekcijo hitov ali minulih del kakor pri njegovem prejšnjem albumu Shake The Foundations, ki je izšel lani in je bil sicer istega leta nominiran za najboljši novozelandski elektronski album na izboru za tamkajšnje glasbene nagrade. Še bolj pomete drugi naslovni komad Dark Times, v katerem MC-ja novozelandski Tiki v izvrstni formi. Nadaljevanje oziroma progres je brutalen, a edini pravi odgovor na čase, v katerih redko ali nikakor ne posije sonce. Album na trenutke zveni kot nadaljevanje Gridlokovega albuma Break the system; zvoki so soroden nevro(tičen) techstep, basi vibrirajo globoko in hipnotizirajo kratkotrajno, predvsem pa Bulletproof ne šopa zgolj na polno, ampak občasno prepusti malce odmora utrujenim, preden bas znova prične poganjati v spiralo. Skratka, sled, ki se iz njegovega zvoka vleče že leta in konstantno napreduje po produkcijski plati. Jay je kar nekaj od 12 komadov, kolikor jih je spravil na tale album, pustil v eni mapici na mojem namizju in osebno me je najbolj prevzel dubsteperski biser 3 Way. V tvorbi tega žanra prav tako ni nov, saj grime, dub(step) in še kaj ustvarja tudi pod psevdonimom RazorGang; na ta album pa je uvrstil še dva globoka dubsteperska komada, Syria in Trenchfoot. Prav po slednjem se album izteče v Snake Charmer, ki celoti navrže odličen epilog. Malce melodičnejši začetek in manj raskav bas se zlepita v podlago za sanje prihodnosti in vizijo, kam se bo gibala Bulletproofova glasbena ladja. Če gre verjeti enemu izmed pogovorov, ki sva jih imela med petdnevnim sobivanjem med predzadnjo turnejo, se je odločil za tempo en-album-na-leto. Glede na ideje in vsebine zagotovo ne bo pomanjkanja, kaj naredi intenzivno glasbeno življenje, pa pričakujemo v naslednji pošiljki prihodnje leto - če plan letnih voženj seveda (ob)velja. Predpraznično.