Manipulator / Pomembna zmaga za Ljubljano

Vrhovno sodišče je pred kratkim razsodilo, da je revizijski zahtevek Mestne občine Ljubljana glede lastništva Trga republike upravičen v delu, ki se nanaša na ploščad pred parlamentom, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na garažno hišo pod ploščadjo. To seveda še ne pomeni, da je ploščad vrnjena v last MOL, pač pa le, da bo moralo prvostopenjsko sodišče znova presoditi o lastništvu ploščadi. Kljub temu gre za pomembno zmago MOL in njenega pravnega zastopnika Mihe Kozinca.
Naj spomnimo, da se spor vleče že od leta 1998, ko se je lastništvo podzemne garaže preneslo z Inštituta za izgradnjo Trga republike na podjetje Park-hiša Šubičeva. Po dvakratni zamenjavi lastništva je garažno hišo kupilo švicarsko podjetje BSL. Kozinc je v imenu MOL neuspešno zahteval razveljavitev prvotne pogodbe, s katero je IZTR prodal garaže, češ da je njihova streha javno dobro. Leta 2004 je Okrožno sodišče v Ljubljani zahtevo MOL zavrnilo z argumentom, da je ploščad pravzaprav streha garažne hiše pod njo, ta pa je v zasebni lasti. Mestna uprava se je zato pritožila na višje sodišče in tam bitko znova izgubila. Kozinc se kljub temu ni vdal, ampak je na vrhovno sodišče septembra 2005 vložil revizijski zahtevek, čeprav so nekateri mestni svetniki iz opozicijskih vrst trdili, da vložitev zahtevka ni smiselna, ker MOL nima nobene možnosti za zmago. Zahtevku sta nasprotovala celo takratni načelnik mestnega oddelka za pravne zadeve Velko Franko in načelnica mestnega oddelka za nepremičnine Helena Regina.
Zdaj se je izkazalo, da so bili strahovi o porazu MOL neupravičeni. Če mestna občina revizijskega zahtevka ne bi vložila, bi morala danes podjetju BSL plačati dobrih šest milijonov evrov odškodnine za čas, ko je tržila parkirišča na ploščadi. Tako pa se po najbolj optimističnem scenariju lahko celo zgodi, da bo ob koncu sodnega procesa, ki se vleče že od leta 2003, mestna občina tista, ki bo lahko iz naslova bogatenja terjala mastno odškodnino od podjetja BSL. Nekdanja ljubljanska županja Danica Simšič je namreč ploščad še pred koncem sodnega procesa podarila v uporabo podjetju BSL in to je več let služilo s parkirnino. Prvostopenjsko sodišče bo moralo v novi sodbi med drugim ugotoviti, ali je bil Trg republike že v ureditvenem načrtu določen kot javna površina, upoštevati pa bo moralo tudi, da se pri sklepanju neodplačne pogodbe, ko naj bi bil predmet pravice uporabe objekt gospodarske infrastrukture, ki v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot javno dobro, ni mogoče zanašati izključno na podatke iz zemljiške knjige.