Evropa in globalna kriza / Če bo vsak mislil le nase, bo kriza daljša.

Glede na razsežnosti gospodarske krize bi morala biti EU usklajena pri ukrepanju. A enotnosti med članicami ni opaziti. Britanci in Francozi pri ukrepih stavijo na trošenje, nemška kanclerka Angela Merkel pa se zavzema za varčevanje. Je skrb zbujajoče, da članice upoštevajo predvsem vsaka svoje interese?

> Položaj, v katerem smo se znašli, je brez primere. Načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva je treba razumeti kot skupen odziv na niz izjemnih okoliščin. Tudi stopnja konsenza na globalni ravni je neverjetna, saj še nikoli doslej nismo videli tako usklajenega delovanja po vsem svetu. Zavedati se moramo, da so države članice EU v zelo različnih položajih glede proračuna, višine javnega dolga in dostopa do trga obveznic, poleg tega so tudi na različnih stopnjah gospodarskega cikla, njihovi finančni trgi pa imajo različne značilnosti. Te razlike upravičujejo različne načine ukrepanja, prilagojene posameznim državam članicam in njihovim specifičnim razmeram. Toda tako kot obstajajo močni razlogi za različne načine ukrepanja, obstajajo tudi močni razlogi za usklajeno ukrepanje, saj se države spoprijemajo s podobnimi težavami, povezujejo pa jih tudi skupni temelji: enotni trg, petnajst držav z enotno valuto, izzivi trajnostne rasti in prehoda v konkurenčno gospodarstvo prihodnosti, želja po zagotovitvi makroekonomske in finančne stabilnost in želja, da bi Evropa prispevala k iskanju globalnih rešitev. Države se morajo strinjati, katere rešitve bodo prinesle sinergijske učinke in preprečile negativne učinke, t. i. učinke 'spill-over'.