Film / Sirotišnica

Šajnanje.

Stara hiša, v kateri straši - otrok, ki izgine - in starša, ki obvisita med bolečino in norostjo. Kot veste, je to material, iz katerega so stkane sanje in neizogibne more mnogih grozljivk. In kot veste, grozljivka, ki stavi na te elemente, zlahka udari mimo. Verjetnost je namreč zelo velika. Sirotišnica, španski hit, stavi prav na te elemente, toda ne udari mimo, ravno obratno - vse te elemente porabi, obdela in sublimira tako, da izgleda kot original. Ostali otroci, ki izginejo, ostale stare hiše, v katerih straši, in ostali starši, ki obvisijo med bolečino in norostjo, so bili le prerokovana generalka za Sirotišnico, ki se začne v preteklosti, pred kakimi tridesetimi leti, jasno, v sirotišnici, v kateri uniformirane deklice, sirote, ugotovijo, da bodo Lauro, njihovo sidro, posvojili in odpeljali. Travma se kot ricochet odbije v sedanjost: Laura (Belén Rueda) je zdaj odrasla in poročena (Fernando Cayo), ima pa tudi sina, Simona (Roger Príncep). Ker pa je posvojenec, ga mučijo virus hiv, ki ga je okužil, prijatelji, ki si jih »namišlja«, prihodnost, ki se je boji kot Peter Pan, in stara hiša, nekdanja sirotišnica, v katero se preselijo in ki jo hoče Laura preleviti v zavetišče hendikepiranih, »posebnih otrok«, toda še preden veter dobro razpiha sledi vselitvenega partyja, že Simon izgine. Ga je ugrabila ženska, ki se prikazuje na posestvu in ki morda ne obstaja? Ga je ugrabil duh utopljene, hendikepirane sirote, ki morda obstaja? Ali Simon sploh obstaja? Kdo tu ne obstaja? Ali pa je problem nemara v tem, da tu obstaja preveč ljudi? Grozljivke - španske, pa tudi japonske in korejske - so edine, ki še iskreno verjamejo, da obstaja življenje po smrti, in ki to lahko dokažejo. Nič ni bolj fotogeničnega od trenutka, ko mrtvo sreča živo. In Sirotišnica je taka grozljivka - španska in elegantna, srhljiva in fantazijska, labirintna in moderna, nostalgična in medejsko tragična, popolni pivnik cinefilije, ki zna v pravem trenutku prikimati tradiciji in ki zna to, kar je bilo v starih grozljivkah dobro, spremeniti v diskretni tour de force. Tam, kjer je treba, gre preprosto do konca.