Manipulator / Pesimizem narašča

Septembra, ko je bilo že popolnoma jasno, da bo tudi Slovenija občutila posledice finančne in gospodarske krize, je tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak optimistično razlagal: »5,5-odstotna gospodarska rast v drugem četrtletju letos kaže, da Slovenije ne bo doletela enaka usoda kot nekatere druge evropske države, ki so v recesiji.« Še pogumnejši je bil tedanji predsednik vlade Janez Janša. Dober teden pred volitvami je ugotovil, da ni nobenih znakov hitrega ohlajanja gospodarstva. Seveda sta se oba krepko uštela.
Raziskovalci Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani ugotavljajo, da je gospodarska klima že novembra dosegla najnižjo raven od konca devetdesetih let. Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj je pred kratkim popravil svojo jesensko napoved tako, da po novem za leto 2009 napoveduje komaj 1,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, čeprav je še oktobra napovedoval 3,1-odstotno rast. Po najbolj črnem scenariju se lahko celo zgodi, da bo gospodarska rast prihodnje leto blizu ničle, vsekakor pa bo leto 2009 najslabše leto po osamosvojitvi. Ker industrijska naročila občutno upadajo, si čedalje več podjetij pomaga z zmanjševanjem števila zaposlenih in s krajšanjem delovnega časa, to pa vsaj v nekaterih primerih pomeni tudi znižanje plač do deset odstotkov. Število delovnih ur so že skrčili ali pa to z novim letom še nameravajo storiti v podjetjih Adria Mobil, Gorenje, Prevent, Kolektor, Revoz, Iskra Kondenzatorji, Acroni, TPV, Helios, Johnson Controls, Hidria Rotomatika in Mariborska livarna, marca prihodnje leto pa naj bi na 36-urni delovni čas predvidoma prešel tudi Domel. Poleg tega bodo v nekaterih podjetjih pri stroških dela prihranili tudi tako, da bodo podaljšali božično-novoletni kolektivni dopust. Tako se je kolektivni dopust v večini podjetij, ki so vezana na avtomobilsko industrijo, začel že s ponedeljkom, proizvodnjo pa naj bi znova zagnali po 5. januarju ali pozneje.
Na to, da je prejšnja vladna garnitura podcenila posledice krize, kaže podatek, da so se v težavah znašla tudi nekatera najuspešnejša slovenska podjetja. Pahorjeva vlada jim naproti hiti s subvencioniranjem polnega delovnega časa (iz državnega proračuna bo izplačanih po 60 evrov mesečne subvencije na delavca), pri čemer bo ta ukrep uporabljen selektivno, to pomeni, da ga bodo deležna samo podjetja, ki imajo sklenjen sporazum z reprezentativnim sindikatom. Po mnenju Boruta Meha, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije in prvega moža Skupine Prevent, je takšno pogojevanje sprto z logiko, saj podjetja, in to celo najmanjša, dobesedno sili v ustanavljanje sindikatov zato, da bodo od države deležna kritja socialnih prispevkov za štiri ure na teden.