Kriza / Banke, skrb jutrišnjega dne

Ugotovitve Banke Slovenije o položaju bank postajajo vse bolj skrb zbujajoče. Še septembra lani, ko so iz tujine že prihajale informacije o hudi krizi na bančnem trgu, so v Banki Slovenije trdili, da slovenskih bank ta kriza ne prizadeva, da denar celo posojajo v tujino. Zdaj ugotavljajo, da je največji problem bank velika odvisnost od tujih virov. »Po podatkih, s katerimi razpolagam, so banke v Sloveniji v dobri kondiciji,« je septembra lani zatrjeval guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dva meseca kasneje je povedal, da imajo slovenske banke problem z zagotavljanjem ustrezne likvidnosti iz tujih virov, ker s sredstvi gospodarstva in prebivalstva zmorejo pokriti le 65 odstotkov kreditov, ki jih dajo slovenskemu gospodarstvu. Preostalih 35 odstotkov ali približno 16 milijard evrov morajo zagotoviti na medbančnih kreditnih trgih.
Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, in Tomaž Košak, direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije, v aktualni študiji Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem navajata, da bo zmanjševanje kreditne aktivnosti privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, upada kreditna sposobnost podjetij, manjše povpraševanje gospodarstva po posojilih bo povratno negativno vplivalo na banke. Zadolženost slovenskih bank na mednarodnem grosističnem finančnem trgu je oktobra 2008 dosegla 35,4 odstotka bilančne vsote, leta 2004 je znašala le 20 odstotkov. Ker so zelo odvisne od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, kjer pa posojil tako rekoč ni mogoče dobiti, so slovenske banke bolj občutljive na posledice nadaljnjega razvoja finančne krize.
Bodo državljani lahko čez nekaj časa od guvernerja centralne banke Kranjca izvedeli, da bo državni banki NLB in NKBM treba še enkrat sanirati, ker sta se v tujini nepremišljeno zadolževali in s preveliko vnemo odobravali kredite za menedžerske odkupe in prevzeme podjetij? NLB je recimo največje sindicirano posojilo - 850 milijonov evrov - najela leta 2007, na vrhuncu vala menedžerskih prevzemov. Banke so družbam, kot je Istrabenz, posojale denar svojih varčevalcev, torej državljanov.
Božo Jašovič pojasnjuje, da se razmere tako rekoč iz dneva v dan spreminjajo. Izjave Banke Slovenije so bile zelo pomirjajoče, ko je država zagotovila jamstvo za izplačilo vseh bančnih vlog državljanov. »Takrat se še ni govorilo o recesiji v realnem sektorju, govorilo se je samo, da je v finančnem sektorju prišlo do šoka, da je nezaupanje med bankami tako veliko, da si ne posojajo denarja. Takrat smo rekli, da so banke zdrave, 100-odstotno jamstvo pa je treba sprejeti, da ohranimo zaupanje varčevalcev in ne bo prišlo do odtoka denarja iz bank,« pojasnjuje odziv centralne banke.
Tudi v naslednji fazi je Banka Slovenije rekla, da banke nimajo težav zato, ker bi bili njihovi dolžniki slabi, temveč ker ni gotovo, ali bodo lahko refinancirale obveznosti do tujine, ker je medbančni trg popolnoma zamrl. To negotovost naj bi razrešili z državnim jamstvom. »Že takrat smo začeli opozarjati, da bodo banke morale zmanjšati posojila, če ne bodo dobile dodatnih virov, kar lahko že vpliva na realni sektor,« pojasnjuje Jašovič. To se je kaj hitro zgodilo že pred morebitnim zmanjševanjem kreditne aktivnosti. Znaki recesije v realnem sektorju so se začeli kazati globalno, države so zniževale napovedi za gospodarsko rast, podjetja so začela objavljati podatke o zmanjšanju naročil in števila zaposlenih. »To, da smo oktobra rekli, da je dobro dati jamstvo za vloge in da so naše banke zdrave, drži. Še danes bi rekel, da naše banke nimajo takšnega portfelja, da bi morali govoriti, da potrebujejo sanacijo ali druge izredne ukrepe zaradi slabih naložb. Če se bo recesija poglabljala - ta hip je negotovo napovedovati, kako huda bo -, pa bo čedalje več podjetij odpuščalo, zapiralo obrate, pošiljalo delavce na prisilni dopust. In v tem primeru bi se poslabšale tudi razmere v bankah, ker bi se poslabšala kakovost njihovih dolžnikov,« Jašovič razlaga povezanost bank in realnega gospodarstva. »Slovenske banke kratkoročno posojajo tujini, zato so glede trenutne likvidnosti še vedno razmeroma v dobrem položaju. Če gledamo dolgoročno, pa več dolgujejo tujini, kot ji posojajo. Zato je bilo potrebno, da jim je država zagotovila jamstva za zadolževanje v tujini. Po mojem mnenju bi morale biti slovenske banke manj odvisne od financiranja v tujini in bi se morda morale zadolževati tudi z izdajanjem obveznic ali pa se v večji meri zanašati na depozite svojih komitentov, ki so vendarle bolj stabilen vir,« še dodaja.
Tvegana podjetja so za Banko Slovenije tista, ki so močno zadolžena in odvisna od bančnega financiranja. Med njih spadajo tudi podjetja, kjer se je menedžment ukvarjal s prevzemi - ker so praviloma bolj zadolžena. V poročilu o stabilnosti je centralna banka tudi navedla, da so še nekatera druga podjetja oziroma panoge relativno bolj zadolžene od povprečja v Sloveniji, to so recimo gradbena podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami, pa trgovci. »To so tako imenovane ciklične panoge, ki so za bančnike bolj tvegane, za podjetja iz teh panog je značilno, da zaradi gospodarskega cikla, ki gre zdaj v recesijo, v največji meri občutijo recesijo in bi za bančnike lahko bila problem, če ne bodo znala obvladovati recesijskih pritiskov,« je povedal Božo Jašovič.
Za zdaj ukrepi, ki so bili s finančnega področja sprejeti, zadostujejo. Banke imajo na voljo poroštva, ki jih morajo uporabiti. Če se bo država še lahko zadolžila in del viškov dala v bančni sistem, toliko bolje. »V januarju bomo videli, ali bodo trgi zaživeli in bodo bolj pripravljeni posojati oziroma zagotavljati likvidnost tistim, ki denar potrebujejo. Ker pa banke živijo od posojanja denarja, na dolgi rok ne morejo sedeti na denarju, saj je posojanje njihov primarni vir zaslužka. Ne morejo le vlagati v varne naložbe, ampak morajo prevzemati tudi tveganja in jih znati obvladovati. Zato je pričakovati, da se bo trg spet odprl,« pojasnjuje Božo Jašovič.