striptiz / Robert Prebil, igralec in kipar
... o svojem kiparskem ustvarjanju, ki ga bo javnosti 9. februarja predstavil na razstavi 3steza, ki jo skupaj s fotografom Lotharjem B. Piltzem pripravljata v galeriji Knjižnice Prežihovega Voranca v Ljubljani
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
© Borut Peterlin
“Kot ženske v naravi se tudi mozaične skulpture od daleč kažejo v celostni podobi, skrivnostno in zapeljivo. Šele ko se jim človek približa, opazi nešteto podrobnosti in majhnih fines, ki jih delajo edinstvene. Ampak od blizu vidi tudi to, da so prej skrivnostno zapeljive ‘ženske’ nenadoma postale skupek razbitih ploščic, barvnih fug, odpadkov narave, zalitih s cementom, ali navadnih kamnov, nabranih vsepovsod. Kot bi človek gledal v na novo zlepljene ruševine. A tako pač je, od blizu ali od daleč, ženskam nikoli ne pridemo do dna ...
No, tako improvizira Igralec, ko mora kaj povedati o sebi Kiparju. Gre le za novo vlogo. Ali mislim resno? Tega morda niti sam ne vem. Za sabo puščam skulpture, ki kot okamnela vživljanja ali v materijo ujete vloge trajajo nekoliko dlje od onih na odru. In izbral sem jih sam, po mili volji, kar tudi nekaj šteje.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Kot ženske v naravi se tudi mozaične skulpture od daleč kažejo v celostni podobi, skrivnostno in zapeljivo. Šele ko se jim človek približa, opazi nešteto podrobnosti in majhnih fines, ki jih delajo edinstvene. Ampak od blizu vidi tudi to, da so prej skrivnostno zapeljive ‘ženske’ nenadoma postale skupek razbitih ploščic, barvnih fug, odpadkov narave, zalitih s cementom, ali navadnih kamnov, nabranih vsepovsod. Kot bi človek gledal v na novo zlepljene ruševine. A tako pač je, od blizu ali od daleč, ženskam nikoli ne pridemo do dna ...
No, tako improvizira Igralec, ko mora kaj povedati o sebi Kiparju. Gre le za novo vlogo. Ali mislim resno? Tega morda niti sam ne vem. Za sabo puščam skulpture, ki kot okamnela vživljanja ali v materijo ujete vloge trajajo nekoliko dlje od onih na odru. In izbral sem jih sam, po mili volji, kar tudi nekaj šteje.”