Plošče / The Slackers: Self Meditation
2008, Indication
Elvis
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
The Slackers so eden tistih bendov, ki so najzaslužnejši, da ska upravičeno štejemo med glasbene smeri, še živeče v tem tisočletju. Preprosta, čista in skoraj minimalistična forma neoskaja, ki jo Newyorčani vlečejo dobro poldrugo desetletje, je na Samomeditaciji malce bolj rocksteadyjevska, po odličnem trojčku na začetku - še posebej otvoritveni Every Day is Sunday in tekstualno močni Don't Forget the Streets - pa se tempo plošče začne razpletati v blag(ozvočn)a koketiranja z več žanri iz šestdesetih let. Slabe tri četrt ure happy godbe ne more razočarati, a tudi ne ponuditi kaj revolucionarno novega. Zastavonoško.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Elvis
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
The Slackers so eden tistih bendov, ki so najzaslužnejši, da ska upravičeno štejemo med glasbene smeri, še živeče v tem tisočletju. Preprosta, čista in skoraj minimalistična forma neoskaja, ki jo Newyorčani vlečejo dobro poldrugo desetletje, je na Samomeditaciji malce bolj rocksteadyjevska, po odličnem trojčku na začetku - še posebej otvoritveni Every Day is Sunday in tekstualno močni Don't Forget the Streets - pa se tempo plošče začne razpletati v blag(ozvočn)a koketiranja z več žanri iz šestdesetih let. Slabe tri četrt ure happy godbe ne more razočarati, a tudi ne ponuditi kaj revolucionarno novega. Zastavonoško.
