Plošče / The Slackers: Self Meditation
2008, Indication
Elvis
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
+ + + +
The Slackers so eden tistih bendov, ki so najzaslužnejši, da ska upravičeno štejemo med glasbene smeri, še živeče v tem tisočletju. Preprosta, čista in skoraj minimalistična forma neoskaja, ki jo Newyorčani vlečejo dobro poldrugo desetletje, je na Samomeditaciji malce bolj rocksteadyjevska, po odličnem trojčku na začetku - še posebej otvoritveni Every Day is Sunday in tekstualno močni Don't Forget the Streets - pa se tempo plošče začne razpletati v blag(ozvočn)a koketiranja z več žanri iz šestdesetih let. Slabe tri četrt ure happy godbe ne more razočarati, a tudi ne ponuditi kaj revolucionarno novega. Zastavonoško.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Elvis
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
+ + + +
The Slackers so eden tistih bendov, ki so najzaslužnejši, da ska upravičeno štejemo med glasbene smeri, še živeče v tem tisočletju. Preprosta, čista in skoraj minimalistična forma neoskaja, ki jo Newyorčani vlečejo dobro poldrugo desetletje, je na Samomeditaciji malce bolj rocksteadyjevska, po odličnem trojčku na začetku - še posebej otvoritveni Every Day is Sunday in tekstualno močni Don't Forget the Streets - pa se tempo plošče začne razpletati v blag(ozvočn)a koketiranja z več žanri iz šestdesetih let. Slabe tri četrt ure happy godbe ne more razočarati, a tudi ne ponuditi kaj revolucionarno novega. Zastavonoško.
