Intervju / Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava

Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče.

V nekaterih mešanih podjetjih se Slovenci in Hrvatje zjutraj na sestanku najprej opravičijo drug drugemu za izjave, ki so jih politiki izrekli prejšnji dan. Kako se vi pozdravite s hrvaškimi kolegi pravniki?

> Ne, ne, sama na ta vprašanja gledam strogo poklicno. Ko sedimo za pogajalsko mizo, smo pač vsak na svoji strani. Poslušamo vsak svojega vodjo delegacije in se oglasimo takrat, ko se nam zdi primerno ali dobimo besedo. Ko pa je po zadnjih pogajanjih v Šmarjeških Toplicah sledilo neformalno kosilo, sem se prav razveselila ponovnega snidenja s kolegico Majo Seršić, s katero se že precej časa poznava in se dolgo nisva videli. Sedaj je prevzela Katedro za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu, drugače pa je specialistka za varstvo morja. Kot mednarodna pravnica se ukvarja z varstvom okolja pred onesnaženjem. Dogovorili sva se za sodelovanje, ko se bo pokazala kakšna priložnost, denimo v različnih doktorskih komisijah. Akademik Vladimir Ibler mi je ravnokar poslal prisrčno pismo in zadnjo številko revije Adrias, ki je bila posvečena odnosom z Italijo po 2. svetovni vojni in v kateri imata poleg hrvaških kolegov prispevka tudi Dušan Nečak in Božo Repe. Menim, da se naši profesionalni odnosi niso skrhali.