Manipulator / Konec arheološke abolicije
Prijav ni bilo veliko, zato pa se je oglasil zbiratelj s kar 10.000 kosi arheoloških predmetov
Vanja Pirc
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2009
Plakatna akcija ministrstva
© Borut Peterlin
V minulih dneh smo lahko zasledili številne oglase, ki javnost seznanjajo, da se 1. marca izteče enoletni rok, do katerega lahko vsi tisti, ki doma hranijo arheološke najdbe in nimajo potrdila o izvoru, od starih novcev do orožja in posodja, te prijavijo muzejem ali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ne da bi bili kaznovani.
Tovrstno abolicijo je predvidel novi zakon o varstvu kulturne dediščine, in sicer zato, da bi ustvarili sodelovalen odnos med zasebnimi zbiralci in pooblaščenimi muzeji ter preprečili nenadzorovano odtekanje kulturnozgodovinsko pomembnega gradiva v tujino.
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da so se za oglaševanje tik pred iztekom roka odločili zaradi seznanitve čim širše slovenske javnosti z možnostmi, ki jih abolicija ponuja. Oglase je pripravilo podjetje ArnoldVuga d. o. o, za oglaševanje na 80 plakatnih mestih po Sloveniji, v 40 oglasnih sporočilih na TV Slovenija in dvotedensko objavljanje oglasov na spletnih portalih pa so odšteli 15.000 evrov. »Številni klici v muzeje in na območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine dokazujejo, da je bil naš namen dosežen,« pravijo na ministrstvu.
In koliko arheoloških predmetov je bilo v zadnjem letu tudi dejansko prijavljenih muzejem? Na ministrstvu so do srede zabeležili le štiri prijave, vendar opozarjajo, da to število ne govori o vrednosti prijavljenih zbirk in ga zato ne smemo podcenjevati. Med štirimi prijavitelji je bil namreč tudi zbiratelj, ki premore kar 10.000 arheoloških predmetov. Po naših informacijah naj bi šlo za zbiralca z ljubljanskega območja, ki se je v preteklosti že javno ponašal s tovrstno zbirko.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vanja Pirc
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2009
Plakatna akcija ministrstva
© Borut Peterlin
V minulih dneh smo lahko zasledili številne oglase, ki javnost seznanjajo, da se 1. marca izteče enoletni rok, do katerega lahko vsi tisti, ki doma hranijo arheološke najdbe in nimajo potrdila o izvoru, od starih novcev do orožja in posodja, te prijavijo muzejem ali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ne da bi bili kaznovani.
Tovrstno abolicijo je predvidel novi zakon o varstvu kulturne dediščine, in sicer zato, da bi ustvarili sodelovalen odnos med zasebnimi zbiralci in pooblaščenimi muzeji ter preprečili nenadzorovano odtekanje kulturnozgodovinsko pomembnega gradiva v tujino.
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da so se za oglaševanje tik pred iztekom roka odločili zaradi seznanitve čim širše slovenske javnosti z možnostmi, ki jih abolicija ponuja. Oglase je pripravilo podjetje ArnoldVuga d. o. o, za oglaševanje na 80 plakatnih mestih po Sloveniji, v 40 oglasnih sporočilih na TV Slovenija in dvotedensko objavljanje oglasov na spletnih portalih pa so odšteli 15.000 evrov. »Številni klici v muzeje in na območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine dokazujejo, da je bil naš namen dosežen,« pravijo na ministrstvu.
In koliko arheoloških predmetov je bilo v zadnjem letu tudi dejansko prijavljenih muzejem? Na ministrstvu so do srede zabeležili le štiri prijave, vendar opozarjajo, da to število ne govori o vrednosti prijavljenih zbirk in ga zato ne smemo podcenjevati. Med štirimi prijavitelji je bil namreč tudi zbiratelj, ki premore kar 10.000 arheoloških predmetov. Po naših informacijah naj bi šlo za zbiralca z ljubljanskega območja, ki se je v preteklosti že javno ponašal s tovrstno zbirko.