film / Somrak
Twilight, 2008 Catherine Hardwicke
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2009
Prva ljubezen.
Vreme v Somraku je stalno težko, mučno, svinčeno - no, somračno. Tu ne sije sonce. Če bi v zakotnem Forksu (Washington), kamor se iz razsijanega Phoenixa preseli 17-letna Bella (Kristen Stewart), sijalo sonce, potem ne bi bilo tesnobe, tveganja, nevarnosti in nadkompliciranosti, vseh tistih finih pogojev, ki so potrebni za ljubezen. Če bi v Forksu sijalo sonce, ne bi Belle nikoli shodila z Zverjo... ee, Edwardom (Robert Pattinson), svojim sošolcem, za katerega se izkaže, da je vampir. »Ti si moja osebna znamka heroina,« ji dahne. Kar je dovolj. Ljubezen je pač v besedah, ki za realnost ne pustijo nič. Toda nič prisiljenega, ciničnega ali eksotičnega ni v tem twistu: Catherine Hardwicke ima tako dober občutek za profiliranje najstniške senzibilnosti in tesnobe (Trinajstletnici, Gospodarji Dogtowna), da tudi romanco med navadno smrtnico in nesmrtnim vampirjem prikaže kot nekaj povsem normalnega, tako rekoč samoumevnega in vsakdanjega - kot tipično najstniško romanco. Razlika je le v tem, da smrtnica in vampir svoje ljubezni ne moreta pokonzumirati - če bi jo, potem bi Edward Bello dobesedno pokonzumiral. Ker mu je to v karakterju. Ker se ne bi mogel kontrolirati. Ker je pač moški, ki žensko gleda kot hrano. Somrak, posnet po bestsellerju Stephenie Meyer, pokaže troje: prvič, kako ogrožena - oh, in kako nevarna - je ljubezen, drugič, da so besede kri, ki čaka, da se zgodi, in tretjič, da je romanca le zvrst grozljivke.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 8, 26. 2. 2009
Prva ljubezen.
Vreme v Somraku je stalno težko, mučno, svinčeno - no, somračno. Tu ne sije sonce. Če bi v zakotnem Forksu (Washington), kamor se iz razsijanega Phoenixa preseli 17-letna Bella (Kristen Stewart), sijalo sonce, potem ne bi bilo tesnobe, tveganja, nevarnosti in nadkompliciranosti, vseh tistih finih pogojev, ki so potrebni za ljubezen. Če bi v Forksu sijalo sonce, ne bi Belle nikoli shodila z Zverjo... ee, Edwardom (Robert Pattinson), svojim sošolcem, za katerega se izkaže, da je vampir. »Ti si moja osebna znamka heroina,« ji dahne. Kar je dovolj. Ljubezen je pač v besedah, ki za realnost ne pustijo nič. Toda nič prisiljenega, ciničnega ali eksotičnega ni v tem twistu: Catherine Hardwicke ima tako dober občutek za profiliranje najstniške senzibilnosti in tesnobe (Trinajstletnici, Gospodarji Dogtowna), da tudi romanco med navadno smrtnico in nesmrtnim vampirjem prikaže kot nekaj povsem normalnega, tako rekoč samoumevnega in vsakdanjega - kot tipično najstniško romanco. Razlika je le v tem, da smrtnica in vampir svoje ljubezni ne moreta pokonzumirati - če bi jo, potem bi Edward Bello dobesedno pokonzumiral. Ker mu je to v karakterju. Ker se ne bi mogel kontrolirati. Ker je pač moški, ki žensko gleda kot hrano. Somrak, posnet po bestsellerju Stephenie Meyer, pokaže troje: prvič, kako ogrožena - oh, in kako nevarna - je ljubezen, drugič, da so besede kri, ki čaka, da se zgodi, in tretjič, da je romanca le zvrst grozljivke.