Manipulator / Konec potratnosti?

Vladno varčevanje z energetsko sanacijo stavb

Staš Zgonik
MLADINA, št. 9, 5. 3. 2009

Vlada je na seji 19. februarja sprejela sklep o izvedbi programa energetske sanacije stavb v javni lasti, katere namen je znižanje materialnih stroškov za energijo, ob tem pa še povečanje javnih investicij, oživitev gradbene dejavnosti in spodbuda za trajnostno rabo energije. V ta namen naj bi iz kohezijskega sklada EU zagotovili do 20 milijonov evrov. Ker je za črpanje evropskih sredstev treba zagotoviti tudi svojo udeležbo, in sicer v razmerju 85 proti 15, bo morala vlada za črpanje 20 milijonov evrov zagotoviti svojih 3,5 milijona evrov.
Kot poudarjajo na ministrstvu za okolje, naj bi program vključeval izvedbo toplotne izolacije fasad, podstrešij in tlakov ter zamenjavo stavbnega pohištva, sanacijo sistemov za ogrevanje, vgradnjo varčnih svetil in optimizacijo razsvetljave, vgradnjo solarnih sistemov in toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, pa tudi novogradnjo nizkoenergijskih in pasivnih objektov. Kar se energetske sanacije tiče, naj bi v poštev prišle vse stavbe, zgrajene pred letom 1980, ko še ni bilo predpisov o toplotni zaščiti stavb.
Marko Pečkaj iz Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, pravi, da je načrtovani znesek za sanacijo, površno rečeno, bolj pljunek v morje. »To je začetni korak, menim pa, da je nujen. Gre za razmeroma velike prihranke energije, okoli 50 odstotkov. V desetih letih se naložba zagotovo povrne.« Da znesek ni ravno velik, se strinja tudi dr. Marjana Šijanec Zavrl z gradbenega inštituta ZRMK, ki pravi, da pri večji prenovi enega samega objekta milijon evrov ni veliko. Hkrati poudarja, da pri stavbah, ki sanacijo tako ali tako potrebujejo zaradi dotrajanosti, energetski nadstandard vendarle ni pretiran strošek.
Katere stavbe bi morale biti na prednostnem seznamu za sanacijo, nam poimensko ni uspelo izvedeti, so pa med njimi zagotovo številne take, ki bi prenovo dejansko potrebovale. Marko Pečkaj posebej omenja številne osnovne in srednje šole. »Poznam primer šole, v kateri so opravili sanacijo in porabo energije zmanjšali za okoli 60 odstotkov.« Ob tem sicer meni, da bi se morda nekatere stavbe, »recimo kake stare vojašnice«, bolj splačalo porušiti in zgraditi nove kot pa obnavljati stare.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 9, 5. 3. 2009

Vlada je na seji 19. februarja sprejela sklep o izvedbi programa energetske sanacije stavb v javni lasti, katere namen je znižanje materialnih stroškov za energijo, ob tem pa še povečanje javnih investicij, oživitev gradbene dejavnosti in spodbuda za trajnostno rabo energije. V ta namen naj bi iz kohezijskega sklada EU zagotovili do 20 milijonov evrov. Ker je za črpanje evropskih sredstev treba zagotoviti tudi svojo udeležbo, in sicer v razmerju 85 proti 15, bo morala vlada za črpanje 20 milijonov evrov zagotoviti svojih 3,5 milijona evrov.
Kot poudarjajo na ministrstvu za okolje, naj bi program vključeval izvedbo toplotne izolacije fasad, podstrešij in tlakov ter zamenjavo stavbnega pohištva, sanacijo sistemov za ogrevanje, vgradnjo varčnih svetil in optimizacijo razsvetljave, vgradnjo solarnih sistemov in toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, pa tudi novogradnjo nizkoenergijskih in pasivnih objektov. Kar se energetske sanacije tiče, naj bi v poštev prišle vse stavbe, zgrajene pred letom 1980, ko še ni bilo predpisov o toplotni zaščiti stavb.
Marko Pečkaj iz Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, pravi, da je načrtovani znesek za sanacijo, površno rečeno, bolj pljunek v morje. »To je začetni korak, menim pa, da je nujen. Gre za razmeroma velike prihranke energije, okoli 50 odstotkov. V desetih letih se naložba zagotovo povrne.« Da znesek ni ravno velik, se strinja tudi dr. Marjana Šijanec Zavrl z gradbenega inštituta ZRMK, ki pravi, da pri večji prenovi enega samega objekta milijon evrov ni veliko. Hkrati poudarja, da pri stavbah, ki sanacijo tako ali tako potrebujejo zaradi dotrajanosti, energetski nadstandard vendarle ni pretiran strošek.
Katere stavbe bi morale biti na prednostnem seznamu za sanacijo, nam poimensko ni uspelo izvedeti, so pa med njimi zagotovo številne take, ki bi prenovo dejansko potrebovale. Marko Pečkaj posebej omenja številne osnovne in srednje šole. »Poznam primer šole, v kateri so opravili sanacijo in porabo energije zmanjšali za okoli 60 odstotkov.« Ob tem sicer meni, da bi se morda nekatere stavbe, »recimo kake stare vojašnice«, bolj splačalo porušiti in zgraditi nove kot pa obnavljati stare.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti