Plošče / Ephel Duath: Through My Dog's Eyes
2009, Earache
666
MLADINA, št. 10, 12. 3. 2009
+ + + +
Člani skupine Ephel Duath niso ravno novinci v glasbenem poslu, saj za seboj vlečejo kar precej izkušenj in izdelkov, zato je bilo nekako pričakovati, da ne bodo skoparili z godbeno kakovostjo. Through My Dog's Eyes je, drugače od predhodnih albumov, bolj umirjen in kontroliran ter ne posega več po malodane nikakršni godbeni agresiji. Še vedno pa je prisotna vsesplošna zmešnjava raznolikih žanrov, ki se še najlaže najdejo nekje med mračnjaškim jazzom, melanholičnim hardcorom, tankočutnim metalom in še čim, čemur bi lahko rekli celo eksperimental. Začuda pa je moč zaznati tudi ušesom hitreje dojemljive teatralne rockerske pogruntavščine, ki bi jih zlahka pripisali kakemu Franku Zappi. Čudaški izdelek, namenjen predvsem v črno odetim slušateljem. Melanholično.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
666
MLADINA, št. 10, 12. 3. 2009
+ + + +
Člani skupine Ephel Duath niso ravno novinci v glasbenem poslu, saj za seboj vlečejo kar precej izkušenj in izdelkov, zato je bilo nekako pričakovati, da ne bodo skoparili z godbeno kakovostjo. Through My Dog's Eyes je, drugače od predhodnih albumov, bolj umirjen in kontroliran ter ne posega več po malodane nikakršni godbeni agresiji. Še vedno pa je prisotna vsesplošna zmešnjava raznolikih žanrov, ki se še najlaže najdejo nekje med mračnjaškim jazzom, melanholičnim hardcorom, tankočutnim metalom in še čim, čemur bi lahko rekli celo eksperimental. Začuda pa je moč zaznati tudi ušesom hitreje dojemljive teatralne rockerske pogruntavščine, ki bi jih zlahka pripisali kakemu Franku Zappi. Čudaški izdelek, namenjen predvsem v črno odetim slušateljem. Melanholično.
