Intervju / Dr. Jože Pirjevec, zgodovinar

© Borut Peterlin
Dr. Jože Pirjevec zgodovino predava v dveh državah, v Italiji in v Sloveniji. Njegov pogled na povojne poboje je pogled Slovenca, ki moralno seveda obsoja totalitaristične likvidacije, a hkrati opozarja, da jih je treba razumeti v širši sliki povojnega dogajanja, groze druge svetovne vojne in želje partije, da prevzame oblast. Poboji so seveda negativni, a to po njegovem mnenju nikakor ne velja za narodnoosvobodilni boj.
Vas je odkritje morišče v Hudi Jami presenetilo?
> S poboji med drugo svetovno vojno in po njej ter s političnim odzivom nanje se soočam od mladosti. Na Tržaškem so jame, tako imenovane fojbe, že šestdeset let in več na dnevnem redu, saj nam desničarski Italijani stalno očitajo zločine, ki so povezani z njimi. Pravkar pišem razpravo na to temo, zato si lahko predstavljate, kako sem angažiran v osmišljanju dogajanja. Nedavno odkritje Hude Jame pa me je kljub temu močno presunilo. Čeprav sem vajen grozovitih fotografij, ki so jih posneli nacisti in fašisti leta 1943 v fojbah hrvaške Istre, da bi denuncirali strahovlado »slavokomunistov«, ni bilo prijetno videti posnetke jaška z nametanimi kostmi. Želel pa bi poudariti, da odkritja le ne smemo dojemati preveč emotivno, saj ga je treba vključiti v zgodovinski okvir, v čas, v katerem so se poboji zgodili.