19. 3. 2009 | Mladina 11
Imeli vas bodo na zemljevidu
Sprememba zakona za lažje lociranje
Lociranje mobilnih telefonov
© Borut Peterlin
Predvidoma maja, so odgovorili z gospodarskega ministrstva, naj bi vlada v parlament poslala novelo zakona o elektronskem komuniciranju. Med bistvenimi novostmi je tudi načrt, kako policiji olajšati pot do tako imenovanih lokacijskih informacij oziroma do podatkov, kje so mobilni telefoni in njihovi uporabniki. Zdaj sicer veljajo drugačna pravila. Policija mora za tak podatek dobiti odobritev sodnika, to pa je lahko precej dolgotrajen postopek, ki je uporaben le, če obstaja sum kaznivega dejanja.
V zakonu o osebnih podatkih sicer piše, da je mogoče v nujnih primerih osebne podatke obdelovati ne glede na zakonsko podlago, a kot ugotavlja policija, so slovenski mobilni operaterji precej pikolovski. To naj bi se izkazalo ob poplavah v Železnikih, ko je policija iskala tri pogrešane. Operativni štab policijske uprave Kranj je za pomoč prosil tudi mobilnega operaterja, a mu ta zaradi varovanja osebnih podatkov lokacije ni hotel sporočiti. Naslednji dan naj bi bil eden od pogrešanih mrtev. Drug primer, kjer bi policija rada uporabila nove tehnologije, je iskanje pogrešanih. Teh, večinoma mladih, je na leto okrog 400. Ker pa izginotje ni kaznivo dejanje, takšno iskanje sedaj ni dovoljeno.
Po novem bo torej drugače. Gospodarsko ministrstvo, kjer zakon nastaja, predlaga, da bi policija od mobilnih operaterjev lokacije po novem dobivala ne glede na sum, ampak zgolj ob domnevi, da je ogroženo »življenje in telo posameznika«, in sicer v najkrajšem možnem času na podlagi pisne zahteve po telefaksu ali elektronski pošti. V uradu informacijske pooblaščenke so s takšno ureditvijo zadovoljni. Pred letom si je namreč policija želela precej liberalnejši način. Želela je, da bi mobilni operaterji samodejno sporočili lokacijo mobilnega telefona, kadarkoli bi to policija želela.
Poleg tega bo novi zakon uredil tudi dolžnost, da mobilni operaterji hranijo lokacije kličočih. To zahteva evropska direktiva, ki je izvorno nastala iz protiterorističnih vzgibov. Slovenija se mora sedaj odločiti le še, kako dolgo bo shranjevala sledi gibanja svojih državljanov. Čeprav direktiva dopušča največ dveletno shranjevanje teh skrajno občutljivih osebnih podatkov, se je večina evropskih držav odločila za obdobje šestih mesecev do enega leta. Nekatere še za krajši čas. V Sloveniji je informacijska pooblaščenka predlagala, naj bi podatke shranjevali šest mesecev do največ enega leta, saj se s tem povečajo stroški mobilnih operaterjev, hkrati pa se povečuje tveganje zlorab. Ministrstvo, kot so še pojasnili, se bo odločilo za drugo, daljšo možnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 3. 2009 | Mladina 11
Lociranje mobilnih telefonov
© Borut Peterlin
Predvidoma maja, so odgovorili z gospodarskega ministrstva, naj bi vlada v parlament poslala novelo zakona o elektronskem komuniciranju. Med bistvenimi novostmi je tudi načrt, kako policiji olajšati pot do tako imenovanih lokacijskih informacij oziroma do podatkov, kje so mobilni telefoni in njihovi uporabniki. Zdaj sicer veljajo drugačna pravila. Policija mora za tak podatek dobiti odobritev sodnika, to pa je lahko precej dolgotrajen postopek, ki je uporaben le, če obstaja sum kaznivega dejanja.
V zakonu o osebnih podatkih sicer piše, da je mogoče v nujnih primerih osebne podatke obdelovati ne glede na zakonsko podlago, a kot ugotavlja policija, so slovenski mobilni operaterji precej pikolovski. To naj bi se izkazalo ob poplavah v Železnikih, ko je policija iskala tri pogrešane. Operativni štab policijske uprave Kranj je za pomoč prosil tudi mobilnega operaterja, a mu ta zaradi varovanja osebnih podatkov lokacije ni hotel sporočiti. Naslednji dan naj bi bil eden od pogrešanih mrtev. Drug primer, kjer bi policija rada uporabila nove tehnologije, je iskanje pogrešanih. Teh, večinoma mladih, je na leto okrog 400. Ker pa izginotje ni kaznivo dejanje, takšno iskanje sedaj ni dovoljeno.
Po novem bo torej drugače. Gospodarsko ministrstvo, kjer zakon nastaja, predlaga, da bi policija od mobilnih operaterjev lokacije po novem dobivala ne glede na sum, ampak zgolj ob domnevi, da je ogroženo »življenje in telo posameznika«, in sicer v najkrajšem možnem času na podlagi pisne zahteve po telefaksu ali elektronski pošti. V uradu informacijske pooblaščenke so s takšno ureditvijo zadovoljni. Pred letom si je namreč policija želela precej liberalnejši način. Želela je, da bi mobilni operaterji samodejno sporočili lokacijo mobilnega telefona, kadarkoli bi to policija želela.
Poleg tega bo novi zakon uredil tudi dolžnost, da mobilni operaterji hranijo lokacije kličočih. To zahteva evropska direktiva, ki je izvorno nastala iz protiterorističnih vzgibov. Slovenija se mora sedaj odločiti le še, kako dolgo bo shranjevala sledi gibanja svojih državljanov. Čeprav direktiva dopušča največ dveletno shranjevanje teh skrajno občutljivih osebnih podatkov, se je večina evropskih držav odločila za obdobje šestih mesecev do enega leta. Nekatere še za krajši čas. V Sloveniji je informacijska pooblaščenka predlagala, naj bi podatke shranjevali šest mesecev do največ enega leta, saj se s tem povečajo stroški mobilnih operaterjev, hkrati pa se povečuje tveganje zlorab. Ministrstvo, kot so še pojasnili, se bo odločilo za drugo, daljšo možnost.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.