Manipulator / (Pre)stroga kazen iz Bruslja

Evropska komisija je Slovenijo prejšnji teden obvestila, da bo naša država zaradi napačnih meritev parcel, ki so podlaga za določanje višine neposrednih plačil kmetom v okviru skupne kmetijske politike, ob enem od prihodnjih izplačil iz bruseljske blagajne dobila poldrugi milijon evrov manj, kot je bilo predvideno. Tako »kazen« oziroma finančno korekcijo, kot se ukrep uradno imenuje, je komisija določila na podlagi revizijskega pregleda desetih parcel v Vipavski dolini, kjer so se meritve revizorjev razlikovale od meritev slovenskih inšpektorjev.
Razlika naj bi po pojasnilih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja nastala zato, ker so slovenski inšpektorji površine zemljišč leta 2004 in 2005, torej takoj po vstopu v EU, merili še z merilnim kolesom, kar je bilo sicer pogojno dopustno, ne pa z GPS-napravami, ki jih je komisija priporočala. »Slovenija takrat teh naprav sploh še ni imela, niti ni imela v proračunu predvidenega denarja, da bi jih lahko tisti trenutek kupila,« pojasnjuje Maja Rakič iz agencije.
Odločitev komisije je precej sporna, saj je na podlagi razlik v meritvah na desetih od približno milijon in pol parcel v Sloveniji, ob tem, da so bile te meritve opravljene na enem bolj razgibanih terenov, Sloveniji odtegnila 1,5 milijona evrov, kakor da bi bile meritve nepravilno opravljene na vseh parcelah, na katerih je bilo uporabljeno merilno kolo. »Če bi plačali finančno korekcijo samo za zemljišča na vipavskem območju, bi po naših izračunih korekcija znašala od 25 do 30 tisoč evrov,« pravi Rakičeva. Slovenija je imela tudi precejšnjo nesrečo pri izbiri parcel, ki so si jih za preverjanje izbrali evropski revizorji, pravi. »Verjetno revizorji terene, ki jih naknadno preverjajo, izberejo tudi po stopnji tveganja za napačne meritve, vendar je bilo ob tistem usodnem pregledu predvideno, da se bodo odpravili v Prekmurje (kjer so možnosti razlik zaradi ravnega terena precej manjše), a je v času njihovega obiska zapadel sneg, tako da je bilo edino območje brez snega na Primorskem in so se zato odpravili v Vipavsko dolino.« Ob tem so, nadaljuje Rakičeva, revizorji preverjali izključno podatke enega slovenskega kontrolorja. Kontrolorja, »ki očitno ni delal dovolj kakovostno in je bil zaradi tega tudi takoj, ko smo za to izvedeli, odpoklican in teh nalog ni več opravljal«. Po mnenju Slovenije gre za nereprezentativen vzorec, zato se je naša država že leta 2006, ko je izvedela za meritve evropskih revizorjev, pritožila na spravni organ EU. Ta je argumente Slovenije sprejel in komisiji svetoval ponoven premislek o višini finančne korekcije, vendar komisija njegovega nasveta ni upoštevala.
Prav zato odgovorni v Sloveniji razmišljajo o možnosti, da bi zoper evropsko komisijo na sodišču v Luksemburgu vložili tožbo. Po prepričanju kmetijskega ministra Milana Pogačnika ima naša država za tožbo precej argumentov. Ker v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja zagotavljajo, da se finančna korekcija pri izplačilih kmetom ne bo poznala, to pomeni, da bo moral sicer, če tega denarja ne iztožimo, razliko kriti državni proračun.