Manipulator / Davki za bogate
V New Yorku so si upali, v Sloveniji pa ne
Marjan Horvat
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
© Borut Peterlin
Premier Borut Pahor je napovedal odločne reforme, s katerimi bi pospešili izhod iz krize. Morda je kaj slišal o odločitvi v ameriški zvezni državi New York. Tam so, da bi zmanjšali velikanski proračunski primanjkljaj, poslanci začasno zvišali davke za največje zaslužkarje. Višji davki bodo doleteli vse, ki na leto zaslužijo več kot 300.000 dolarjev, najbolj pa bo po žepu udarilo tiste, ki zaslužijo več kot 500.000 dolarjev. Tako bo v prihodnjih treh letih, ko bo veljal ta zakon, v proračun priteklo 4 milijarde dolarjev. Sindikalna združenja so bila z odločitvijo zadovoljna. Izvršni direktor Stranke delavskih družin Dan Cantor je za New York Times dejal: »Gre za zelo pomemben premik v smeri pravične obdavčitve. Obdobje lažnega blagostanja se je končalo in začelo se je novo obdobje, ki zahteva žrtve od vseh.«
Vsekakor drzen korak newyorških oblasti. Drzne so bile tudi besede slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je prejšnji teden v intervjuju za Mladino povedal, da je »višji obdavčitvi bogatih osebno naklonjen«, vendar v vladi o tem vprašanju za zdaj ni potrebnega soglasja. »Zadaj so ekonomske računice. Če me kolegi posvarijo pred prevelikim navdušenjem in mi ponudijo izračune, ki kažejo na to, da morda učinek ni enak mojim pričakovanjem, si vzamem čas, da o tem premislim. Tako razmišljajo tudi moji kolegi. Dokončna odločitev še ni sprejeta. Treba je imeti jasne prioritete, kar zadeva cilje, vsega ni mogoče reševati takoj.«
Vsekakor gre za korak, ki ga je treba dobro premisliti, četudi je javnost naklonjena večji obdavčitvi posameznikov, ki so kovali ali pa še kujejo velike kapitalske dobičke.
V vladi sicer še nimajo natančnih izračunov za morebitno večje obdavčenje bogatih. Finančni minister France Križanič je sporočil: »Glede spremembe obdavčitve oz. uvedbe bolj progresivne lestvice sem mnenja, da gre za spremembo, ki je potrebna tehtnega premisleka in temeljite analize, na podlagi katere bi lahko bila sprejeta morebitna drugačna ureditev.« Vendar ni povedal, ali izračune pripravljajo. Za mnenje smo zaprosili tudi nekatere druge ministre. Z ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za razvoj in evropske zadeve, ki ju vodita Matej Lahovnik in Mitja Gaspari, so nas napotili na ministrstvo za finance. Edini, ki je eksplicitno povedal svoje mnenje, je bil minister za delo Ivan Svetlik. Soglaša s »premierom, da je treba razmišljati o navedeni možnosti, pa tudi o obdavčitvi luksuzne, energijsko potratne in do okolja škodljive porabe«.
Očitno v vladi za zdaj še ne vedo, kako in kaj. Upajmo le, da nekateri v njej niso prepričani, tako kot je bil bivši finančni minister Andrej Bajuk, da bogatih ni treba bolj obdavčevati, saj »bodo preostanek denarja tako in tako investirali doma«.
Marjan Horvat
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
© Borut Peterlin
Premier Borut Pahor je napovedal odločne reforme, s katerimi bi pospešili izhod iz krize. Morda je kaj slišal o odločitvi v ameriški zvezni državi New York. Tam so, da bi zmanjšali velikanski proračunski primanjkljaj, poslanci začasno zvišali davke za največje zaslužkarje. Višji davki bodo doleteli vse, ki na leto zaslužijo več kot 300.000 dolarjev, najbolj pa bo po žepu udarilo tiste, ki zaslužijo več kot 500.000 dolarjev. Tako bo v prihodnjih treh letih, ko bo veljal ta zakon, v proračun priteklo 4 milijarde dolarjev. Sindikalna združenja so bila z odločitvijo zadovoljna. Izvršni direktor Stranke delavskih družin Dan Cantor je za New York Times dejal: »Gre za zelo pomemben premik v smeri pravične obdavčitve. Obdobje lažnega blagostanja se je končalo in začelo se je novo obdobje, ki zahteva žrtve od vseh.«
Vsekakor drzen korak newyorških oblasti. Drzne so bile tudi besede slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je prejšnji teden v intervjuju za Mladino povedal, da je »višji obdavčitvi bogatih osebno naklonjen«, vendar v vladi o tem vprašanju za zdaj ni potrebnega soglasja. »Zadaj so ekonomske računice. Če me kolegi posvarijo pred prevelikim navdušenjem in mi ponudijo izračune, ki kažejo na to, da morda učinek ni enak mojim pričakovanjem, si vzamem čas, da o tem premislim. Tako razmišljajo tudi moji kolegi. Dokončna odločitev še ni sprejeta. Treba je imeti jasne prioritete, kar zadeva cilje, vsega ni mogoče reševati takoj.«
Vsekakor gre za korak, ki ga je treba dobro premisliti, četudi je javnost naklonjena večji obdavčitvi posameznikov, ki so kovali ali pa še kujejo velike kapitalske dobičke.
V vladi sicer še nimajo natančnih izračunov za morebitno večje obdavčenje bogatih. Finančni minister France Križanič je sporočil: »Glede spremembe obdavčitve oz. uvedbe bolj progresivne lestvice sem mnenja, da gre za spremembo, ki je potrebna tehtnega premisleka in temeljite analize, na podlagi katere bi lahko bila sprejeta morebitna drugačna ureditev.« Vendar ni povedal, ali izračune pripravljajo. Za mnenje smo zaprosili tudi nekatere druge ministre. Z ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za razvoj in evropske zadeve, ki ju vodita Matej Lahovnik in Mitja Gaspari, so nas napotili na ministrstvo za finance. Edini, ki je eksplicitno povedal svoje mnenje, je bil minister za delo Ivan Svetlik. Soglaša s »premierom, da je treba razmišljati o navedeni možnosti, pa tudi o obdavčitvi luksuzne, energijsko potratne in do okolja škodljive porabe«.
Očitno v vladi za zdaj še ne vedo, kako in kaj. Upajmo le, da nekateri v njej niso prepričani, tako kot je bil bivši finančni minister Andrej Bajuk, da bogatih ni treba bolj obdavčevati, saj »bodo preostanek denarja tako in tako investirali doma«.