Energetika / \"Vetrna energija bo še dolgo vodilna\"

Christian Kjaer, direktor Evropske zveze za vetrno energijo (EWEA)

Staš Zgonik
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/intervjuveternice_ewea.jpg

Raba vetrne energije je bila lani v Evropski uniji prvič v zgodovini najhitreje rastoča energetska panoga. Kateri so glavni razlogi za to?

Kako dolgo pa lahko vetrna energija obdrži prvo mesto?

Katera evropska država po vašem mnenju za zdaj najslabše izkorišča možnosti vetrne energije, ki ji je na voljo?

Kaj je novega, kar zadeva rabo vetrne energije na morju, in kakšen potencial obstaja tam?

Kakšne rezerve vidite pri učinkovitosti rabe vetrne energije?

Kje je po vašem mnenju zgornja meja, kar zadeva delež električne energije, ki bi jo lahko proizvedle vetrne elektrarne v Evropski uniji?

Glede na to, da so ob večanju deleža električne energije, pridobljene iz vetrnih elektrarn, potrebne spremembe v elektroenergetskem sistemu, bi bila vetrna industrija pripravljena pomagati pri nadgradnjah sistema?

Kakšen učinek bo po vaših pričakovanjih na vetrno industrijo imela sedanja gospodarska kriza?

Kdaj bo vetrna energija postala konkurenčna brez državnih subvencij?

Kako gledate na gradnjo vetrnih elektrarn na ekološko zavarovanih naravnih območjih, kakršno je na primer Natura 2000?

Kakšno je vaše mnenje glede tako imenovanega »sindroma vetrnih turbin«, izraza, ki ga je uvedla ameriška zdravnica dr. Nina Pierpont in ki naj bi opisoval negativne zdravstvene učinke na ljudi, ki živijo v bližini vetrnih elektrarn, zaradi nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga oddajajo turbine?

Kakšno je vaše mnenje o sedanji evropski zakonodaji, ki ureja rabo obnovljivih virov energije? Vidite prostor za izboljšave?

Nemška revija Spiegel je nedavno objavila članek, v katerem trdi, da obnovljivi viri energije niso bistveno pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. To pa zato, ker je število kuponov za izpuste toplogrednih plinov v ozračje, ki jih Evropska komisija razdeli vsako leto, ostalo enako, samo cena se je znižala, zato pa so jih pokupile in porabile druge države z manjšim deležem obnovljivih virov energije. Menite, da je veljavna evropska zakonodaja, ki ureja vprašanje izpustov toplogrednih plinov, ustrezna?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/intervjuveternice_ewea.jpg

Raba vetrne energije je bila lani v Evropski uniji prvič v zgodovini najhitreje rastoča energetska panoga. Kateri so glavni razlogi za to?

Kako dolgo pa lahko vetrna energija obdrži prvo mesto?

Katera evropska država po vašem mnenju za zdaj najslabše izkorišča možnosti vetrne energije, ki ji je na voljo?

Kaj je novega, kar zadeva rabo vetrne energije na morju, in kakšen potencial obstaja tam?

Kakšne rezerve vidite pri učinkovitosti rabe vetrne energije?

Kje je po vašem mnenju zgornja meja, kar zadeva delež električne energije, ki bi jo lahko proizvedle vetrne elektrarne v Evropski uniji?

Glede na to, da so ob večanju deleža električne energije, pridobljene iz vetrnih elektrarn, potrebne spremembe v elektroenergetskem sistemu, bi bila vetrna industrija pripravljena pomagati pri nadgradnjah sistema?

Kakšen učinek bo po vaših pričakovanjih na vetrno industrijo imela sedanja gospodarska kriza?

Kdaj bo vetrna energija postala konkurenčna brez državnih subvencij?

Kako gledate na gradnjo vetrnih elektrarn na ekološko zavarovanih naravnih območjih, kakršno je na primer Natura 2000?

Kakšno je vaše mnenje glede tako imenovanega »sindroma vetrnih turbin«, izraza, ki ga je uvedla ameriška zdravnica dr. Nina Pierpont in ki naj bi opisoval negativne zdravstvene učinke na ljudi, ki živijo v bližini vetrnih elektrarn, zaradi nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga oddajajo turbine?

Kakšno je vaše mnenje o sedanji evropski zakonodaji, ki ureja rabo obnovljivih virov energije? Vidite prostor za izboljšave?

Nemška revija Spiegel je nedavno objavila članek, v katerem trdi, da obnovljivi viri energije niso bistveno pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. To pa zato, ker je število kuponov za izpuste toplogrednih plinov v ozračje, ki jih Evropska komisija razdeli vsako leto, ostalo enako, samo cena se je znižala, zato pa so jih pokupile in porabile druge države z manjšim deležem obnovljivih virov energije. Menite, da je veljavna evropska zakonodaja, ki ureja vprašanje izpustov toplogrednih plinov, ustrezna?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Povezani članki

Energetika

Vetrne elektrarne na Griškem polju


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti