DVD / Užiška republika
Žika Mitrović Boris Buzanćić, Božidarka Frajt, Rade Šerbedžija, Neda Arnerić
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
Užiška republika je prišla po Kozari, Bitki na Neretvi in Sutjeski, toda sodi med največje jugoslovanske partizanske epopoje. To, da je po malem začinjena tudi s prepoznavnimi rafali partizanskega vesterna, ne preseneča: film je namreč posnel legendarni Žika Mitrović, avtor prvih partizanskih vesternov (Ešalon doktorja M, Kapetan Leši, Nevesinjska puška ipd.), predhodnik Hajrudina Krvavca, ki je blestel z Mostom in onim nenadkriljivim Valterjem (ki brani Sarajevo). No, Mitrović se je moral vendarle zadrževati, kajti Užiška republika je bila posneta po resnični zgodbi, po veliki »tjekovini revolucije«, po enobejevski svetinji - po zgodbi o vzponu in propadu »Užiške republike«, prve neodvisne in svobodne države na okupiranem ozemlju vojne Evrope. Nastala je ob koncu leta 1941, in sicer v zahodni Srbiji, kamor se je potem preselil tudi vrhovni štab, vključno s Titom (Marko Todorović), toda trajala je le 73 dni. Četniki, ki so najprej paktirali s partizani, so raje prestopili na temno stran sile, ki je »Užiško republiko« potem zgazila. In Žika Mitrović, ki je videl dovolj vesternov (prve asociacije vam bodo Hawks, Ford, Walsh in Siodmakov Custer z zahoda), poskrbi, da je zadnja bitka za Užice kinetični, eksplozivni spektakel, poln inspirativnih romanc, karakternih miniaturk, mučeniških vinjet in slepega Mije Aleksića, ki svojemu malemu asistentu ljubeče - in nepozabno - dahne: »Slavko, oči moje, daj bombu!«
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2009
Užiška republika je prišla po Kozari, Bitki na Neretvi in Sutjeski, toda sodi med največje jugoslovanske partizanske epopoje. To, da je po malem začinjena tudi s prepoznavnimi rafali partizanskega vesterna, ne preseneča: film je namreč posnel legendarni Žika Mitrović, avtor prvih partizanskih vesternov (Ešalon doktorja M, Kapetan Leši, Nevesinjska puška ipd.), predhodnik Hajrudina Krvavca, ki je blestel z Mostom in onim nenadkriljivim Valterjem (ki brani Sarajevo). No, Mitrović se je moral vendarle zadrževati, kajti Užiška republika je bila posneta po resnični zgodbi, po veliki »tjekovini revolucije«, po enobejevski svetinji - po zgodbi o vzponu in propadu »Užiške republike«, prve neodvisne in svobodne države na okupiranem ozemlju vojne Evrope. Nastala je ob koncu leta 1941, in sicer v zahodni Srbiji, kamor se je potem preselil tudi vrhovni štab, vključno s Titom (Marko Todorović), toda trajala je le 73 dni. Četniki, ki so najprej paktirali s partizani, so raje prestopili na temno stran sile, ki je »Užiško republiko« potem zgazila. In Žika Mitrović, ki je videl dovolj vesternov (prve asociacije vam bodo Hawks, Ford, Walsh in Siodmakov Custer z zahoda), poskrbi, da je zadnja bitka za Užice kinetični, eksplozivni spektakel, poln inspirativnih romanc, karakternih miniaturk, mučeniških vinjet in slepega Mije Aleksića, ki svojemu malemu asistentu ljubeče - in nepozabno - dahne: »Slavko, oči moje, daj bombu!«