DVD / Zloba

John Huston Brad Dourif, Harry Dean Stanton, Ned Beatty

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 9. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdzloba_4.jpg

 

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je John Huston posnel Zlobo, je bilo vietnamske vojne že konec, toda še vedno je odmevala, posebej v filmih, tako v Lovcu na jelene in Vojakovi vrnitvi kot v Apokalipsi danes. Tudi drugi filmi, polni vietnamiziranih junakov, se niso mogli znebiti vietnamskega sindroma. V Zlobi, posneti po mračnem, kultnem romanu Flanneryja O'Connorja, je bil unikatno vietnamiziran Hazel Motes (Brad Dourif), vojni veteran, ki se vrne na ameriški jug. Tako kot tedanji vietnamski veterani je tudi Hazel vidno spremenjen. Očitno je bil hudo ranjen - in ta travma je pustila posledice, predvsem mentalne. Hazel je čudak. In tudi izgleda kot čudak, toda ljudje ga imajo za pridigarja. Kar po svoje drži: vojna je njegovi psihogeografiji dodala črto tiste tipične jezne, agresivne, obsedene, fundamentalistično zadrte razsvetljenosti. Problem je le v tem, da je Hazel izgubil vero - vero v vse. Tudi v Jezusa Kristusa. Zato ustanovi Cerkev brez Jezusa Kristusa - cerkev brez dogme in odrešitve. »Učil bom, da ni bilo padca, ker ni bilo s česa pasti, da ni odrešitve, ker ni bilo padca, in da ni sodbe, ker ni bilo padca in odrešitve.« To je cerkev, v kateri slepi ostanejo slepi - in v kateri mrtvi ostanejo mrtvi. »Tam, od koder prihajate, ni nič. Tam, kamor greste, ni nič. Tam, kjer ste, pa vam bo dobro le, če odidete.« Amen.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 14, 9. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdzloba_4.jpg

 

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je John Huston posnel Zlobo, je bilo vietnamske vojne že konec, toda še vedno je odmevala, posebej v filmih, tako v Lovcu na jelene in Vojakovi vrnitvi kot v Apokalipsi danes. Tudi drugi filmi, polni vietnamiziranih junakov, se niso mogli znebiti vietnamskega sindroma. V Zlobi, posneti po mračnem, kultnem romanu Flanneryja O'Connorja, je bil unikatno vietnamiziran Hazel Motes (Brad Dourif), vojni veteran, ki se vrne na ameriški jug. Tako kot tedanji vietnamski veterani je tudi Hazel vidno spremenjen. Očitno je bil hudo ranjen - in ta travma je pustila posledice, predvsem mentalne. Hazel je čudak. In tudi izgleda kot čudak, toda ljudje ga imajo za pridigarja. Kar po svoje drži: vojna je njegovi psihogeografiji dodala črto tiste tipične jezne, agresivne, obsedene, fundamentalistično zadrte razsvetljenosti. Problem je le v tem, da je Hazel izgubil vero - vero v vse. Tudi v Jezusa Kristusa. Zato ustanovi Cerkev brez Jezusa Kristusa - cerkev brez dogme in odrešitve. »Učil bom, da ni bilo padca, ker ni bilo s česa pasti, da ni odrešitve, ker ni bilo padca, in da ni sodbe, ker ni bilo padca in odrešitve.« To je cerkev, v kateri slepi ostanejo slepi - in v kateri mrtvi ostanejo mrtvi. »Tam, od koder prihajate, ni nič. Tam, kamor greste, ni nič. Tam, kjer ste, pa vam bo dobro le, če odidete.« Amen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Zakaj se Janši to, kar počne Mijič, zdi le »malenkost«

Kranjec moj mu osle kaže!

V središču

Najboljša ali najbolj kriminalna obveščevalna služba na svetu?

Izraelski vohuni vzbujajo strah in občudovanje hkrati. Za ene je Mosad najboljša, za druge najbolj kriminalna obveščevalna služba na svetu. Ni pa dvoma: to je organizacija, ki je svet pripeljala v vojno z Iranom.

Naslovna tema

Muzej voščenih lutk

Bo novi Muzej slovenske osamosvojitve predstavil osamosvojitev zgolj kot bleščeče zaporedje zmag in odločitev peščice državnikov ali tudi kot protisloven proces s poraženci, zablodami in temnimi platmi?