DVD / Romantična Angležinja
Joseph Losey Glenda Jackson, Helmut Berger, Michael Caine
Marcel Štefančič, jr
MLADINA, št. 15, 16. 4. 2009
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je vstal seks. Prišla sta Globoko grlo in Zadnji tango v Parizu, ki sta za seks naredila več kot vsi prejšnji filmi, Emmanuelle pa je globalno občestvo prepričala, da ga ni čez seks na letalu. Ko Sharon Stone in Michael Douglas v Prvinskem nagonu debatirata o »fuku stoletja«, verjetno slutita, da nista čisto na pravi lokaciji. No, Romantična Angležinja, posneta leto po Emmanuelle, pa je podala ločeno mnenje, ko je zelo prepričljivo in zelo zapeljivo namignila, da je prava lokacija za »fuk stoletja« lahko le lift. In to železni, kletkasti, škripajoči lift, ki krasi stari avstro-ogrski hotel v Baden-Badnu, ves patinast in oguljen od zatrtih strasti, ustavljene sle, sublimiranega seksa, zatajenih krikov in ustavljenih stavkov, ki jih skuša dokončati Elizabeth (Glenda Jackson), »romantična Angležinja«, frustrirana in zdolgočasena žena britanskega pisatelja Lewisa Fieldinga (Michael Caine). Elizabeth odide sama v Baden-Baden, toda mož, ki ga muči pisateljska blokada, ima o njej svoje fantazije, tudi tisto, da se v liftu daje dol s popolnim neznancem, enigmatičnim poetom (Helmut Berger), ki diši po nevarnosti in ilegalnosti (in heroinu). Vau! Pisatelju se inspiracija v trenutku vrne. Celo scenarij, ki kakopak temelji na tej fantaziji, začne pisati. In tudi ta film, ki ga je posnel sloviti Joseph Losey, očitno temelji na tej fantaziji. Ne brez razloga: vsi so si ga namreč zapomnili prav po tistem liftu. Kaj če le sanjamo, da seksamo?
Marcel Štefančič, jr
MLADINA, št. 15, 16. 4. 2009
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je vstal seks. Prišla sta Globoko grlo in Zadnji tango v Parizu, ki sta za seks naredila več kot vsi prejšnji filmi, Emmanuelle pa je globalno občestvo prepričala, da ga ni čez seks na letalu. Ko Sharon Stone in Michael Douglas v Prvinskem nagonu debatirata o »fuku stoletja«, verjetno slutita, da nista čisto na pravi lokaciji. No, Romantična Angležinja, posneta leto po Emmanuelle, pa je podala ločeno mnenje, ko je zelo prepričljivo in zelo zapeljivo namignila, da je prava lokacija za »fuk stoletja« lahko le lift. In to železni, kletkasti, škripajoči lift, ki krasi stari avstro-ogrski hotel v Baden-Badnu, ves patinast in oguljen od zatrtih strasti, ustavljene sle, sublimiranega seksa, zatajenih krikov in ustavljenih stavkov, ki jih skuša dokončati Elizabeth (Glenda Jackson), »romantična Angležinja«, frustrirana in zdolgočasena žena britanskega pisatelja Lewisa Fieldinga (Michael Caine). Elizabeth odide sama v Baden-Baden, toda mož, ki ga muči pisateljska blokada, ima o njej svoje fantazije, tudi tisto, da se v liftu daje dol s popolnim neznancem, enigmatičnim poetom (Helmut Berger), ki diši po nevarnosti in ilegalnosti (in heroinu). Vau! Pisatelju se inspiracija v trenutku vrne. Celo scenarij, ki kakopak temelji na tej fantaziji, začne pisati. In tudi ta film, ki ga je posnel sloviti Joseph Losey, očitno temelji na tej fantaziji. Ne brez razloga: vsi so si ga namreč zapomnili prav po tistem liftu. Kaj če le sanjamo, da seksamo?