striptiz / Bogoslav Kalaš, slikar ...

... o svojem ustvarjanju, ki je trenutno na ogled na razstavi Akti v Galeriji Gregor Podnar v Ljubljani

MLADINA, št. 16, 23. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/pstriptiz_bpt_8180_b5.jpg

© Borut Peterlin

Umetnik tradicionalist izhaja iz prepričanja, da je podoba zaželena in vredna upodabljanja. To, kar je lepo in skladno, je vzvišeno in zato pravi umetnikov cilj. Korenine takega doživljanja umetnosti segajo nazaj v helenistično klasiko in v humanizem. Vse to, v kar umetnik verjame, skupaj z njegovimi življenjskimi izkušnjami oblikuje njegovo umetniško prepričanje, umetnikov kredo, ki je temelj vsemu, kar naredi. Vse svoje znanje usmeri v nastanek umetnine, ki je njegov končni cilj. Temeljno vprašanje, ki ga vseskozi zaposluje in na katero išče odgovor skozi svojo umetnost, je smisel človeškega bivanja.
Delo sodobnega artista je zanj opravičljivo samo, če ima moralen, socialen ali humanitaren pomen. Zato umetniški izdelek praviloma ni končni cilj njegove kreacije. Narejen je zato, da vzbudi pri opazovalcu občutljivost za dileme sodobne družbe. Sodobni artist se zavzema za politično pravičnost in politično korektnost. Lepota nima enake veljave kot v tradicionalni umetnosti, večinoma sploh ni zaželena. Umetniške avantgarde so razvile estetiko grdega, ki mnogokrat skupaj s patosom služi družbeni kritiki. Sedaj artist ne dela več umetnin, ampak projekte.”

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


MLADINA, št. 16, 23. 4. 2009

/media/www/slike.old/mladina/pstriptiz_bpt_8180_b5.jpg

© Borut Peterlin

Umetnik tradicionalist izhaja iz prepričanja, da je podoba zaželena in vredna upodabljanja. To, kar je lepo in skladno, je vzvišeno in zato pravi umetnikov cilj. Korenine takega doživljanja umetnosti segajo nazaj v helenistično klasiko in v humanizem. Vse to, v kar umetnik verjame, skupaj z njegovimi življenjskimi izkušnjami oblikuje njegovo umetniško prepričanje, umetnikov kredo, ki je temelj vsemu, kar naredi. Vse svoje znanje usmeri v nastanek umetnine, ki je njegov končni cilj. Temeljno vprašanje, ki ga vseskozi zaposluje in na katero išče odgovor skozi svojo umetnost, je smisel človeškega bivanja.
Delo sodobnega artista je zanj opravičljivo samo, če ima moralen, socialen ali humanitaren pomen. Zato umetniški izdelek praviloma ni končni cilj njegove kreacije. Narejen je zato, da vzbudi pri opazovalcu občutljivost za dileme sodobne družbe. Sodobni artist se zavzema za politično pravičnost in politično korektnost. Lepota nima enake veljave kot v tradicionalni umetnosti, večinoma sploh ni zaželena. Umetniške avantgarde so razvile estetiko grdega, ki mnogokrat skupaj s patosom služi družbeni kritiki. Sedaj artist ne dela več umetnin, ampak projekte.”

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: