Knjige / France Bučar: Slovenci in prihodnost
Didakta, Radovljica 2009, 23,90 €
+ + + +
Jezni mladenič je izdal očitno še drugo uspešnico v zadnjih nekaj letih.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Jezni mladenič je izdal očitno še drugo uspešnico v zadnjih nekaj letih.
Starosta slovenske politike, partizan, udbovec, profesor prava, oporečnik in legendarni predsednik prvega demokratično izbranega parlamenta 1990 je napisal esejistični premislek o slovenski družbi. Dovolj intelektualno poglobljeno in državniško modro, saj ne omenja nobenega imena sodobnih političnih akterjev. Moč njegovega dela je v neposredno izrečeni kritičnosti na račun menedžerjev, tajkunov in oblike aktualne vladavine. Postavlja logično vprašanje: kakšne družbene zglede dajejo primeri, ko so največji mogotci finančni prevaranti, za katerimi ne stoji nobeno delo ali družbeno koristna ideja? In nadaljuje s samokritiko na račun politike, ki ni postavila zakonodaje in državnih služb, ki bi preprečile tajkunizacijo države. Njegov zaključek je trpek, saj konstatira, da se je Slovenija razvila v poltotalitarno družbo. Debelo pretiravanje metuzalema? Nikakor, to izpelje na osnovi različnih evidenc.
Najprej parlamentarne večine, ki politiko razume kot permanentno državljansko vojno, saj zakone vseskozi sprejema s preglasovanjem, s čimer sicer začasno utiša opozicijo, ki pa ob času uspeha na naslednjih volitvah ponovi isto z novo opozicijo. Njegov politični credo je zato iskanje konsenza, se pravi čim večjega števila odločitev, s katerimi se na koncu strinjata tako koalicija kot opozicija.
Nato na osnovi odsotnosti razvite civilne družbe, ki je atomizirana in zato kot taka svojih parcialnih zahtev ni sposobna skupno artikulirati, s čimer vse odločanje prepušča politikom.
Predvsem pa zaradi slabo delujoče družbene odprtosti, ki nadaljuje tradicijo komunistične partije, saj ni vpeljala praktičnega mentalnega sistema, ki bi omogočal, da podjetja in institucije vodijo najbolj sposobni in ne le tisti, ki podpirajo »našo opcijo«.
Knjiga, pisana skozi prizmo skrbi za državo dialoga. Škoda, da je ni napisal pred predsedniškimi volitvami 2002, na katerih je kot pozabljeni kandidat zbral le dober odstotek glasov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi