Manipulator / Shell pred sodiščem

Korporacija obtožena sodelovanja pri umoru nigerijskega aktivista

Erik Valenčič
MLADINA, št. 21, 28. 5. 2009

Uporniki iz Gibanja za osvoboditev delte Nigra so pred nekaj dnevi razstrelili več naftovodov v lasti ameriškega podjetja Chevron Corp. in v izjavi za javnost poudarili: »Takšna dejanja bomo nadaljevali, dokler ne odidete z naše zemlje.« Podobne zgodbe že več let prihajajo s tega z nafto prepojenega območja, začele pa so se pred leti, med drugim z umorom nigerijskega aktivista Kena Saro-Wiwe.
Bil je eden vidnejših predstavnikov civilnega Gibanja za preživetje Ogonov, domorodnih prebivalcev delte Nigra. Pomagal je mobilizirati sto tisoče ljudi, ki so leta 1993 miroljubno demonstrirali proti transnacionalni naftni korporaciji Royal Dutch Shell Group zaradi brezvestnega uničevanja njihove zemlje. Vse obdelovalne površine in lovišča rib so bili uničeni, ker se je po njih leta in leta nenehno razlivala nafta. In čeprav Shell skupaj z drugimi tujimi naftnimi podjetji vsak dan ustvarja na milijone dolarjev dobička, tamkajšnji prebivalci od tega niso imeli nič. Ni čudno, da nafto, ki jo v razvitem svetu imenujemo črno zlato, v Nigeriji razglašajo za »črno prekletstvo«. Del tega prekletstva je bila krvava zadušitev miroljubnih demonstracij, za katero so predvsem po dogovoru s Shellom poskrbeli vojaki tedanjega diktatorja Sanija Abache. Leta 1995 je vojska na montiranem procesu usmrtila Saro-Wiwa. Ob Shell je trčil val mednarodnih protestov, Nigerija pa je bila celo izključena iz zveze Commonwealth. Ime Ken Saro-Wiwa je postalo simbol boja proti Shellu, in čeprav je korporacija zanikala »vpletenost v ta tragični dogodek«, je aktivist, ki so ga po sojenju ubili, že med procesom dejal, da ni »niti najmanj v dvomih, da bo svet prej ali slej izvedel za ekološko vojno, ki jo to podjetje bije tukaj, in da bodo zločini iz te vojne kaznovani«.
Prvi del njegove napovedi se je uresničil. Shell, ki je obtožen, da je vojski zagotavljal denar, logistično podporo, orožje in pomagal pri podkupovanju lažnih prič, se je znašel na sodišču v New Yorku - to mora zdaj odločiti o svojih pristojnostih, ali primer lahko obravnava.
Ogoni upajo na pozitivno odločitev sodišča, nasilje v Nigeriji pa se nadaljuje. Kmalu po letu 1995 so mirne protestnike zamenjali oboroženi uporniki in delta Nigra je postala vojno območje. Najpogosteje so bila na udaru upornikov Shellova naftna najdišča. Podjetje je sicer po poročanju številnih ameriških medijev že leta 2004 priznalo, da »včasih vplivamo na širjenje spopadov zaradi načinov, kako pridemo do zemlje in kako ravnamo s predstavniki skupnosti«. Da bi le imelo priložnost to izjavo pojasniti na sodišču ...

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Erik Valenčič
MLADINA, št. 21, 28. 5. 2009

Uporniki iz Gibanja za osvoboditev delte Nigra so pred nekaj dnevi razstrelili več naftovodov v lasti ameriškega podjetja Chevron Corp. in v izjavi za javnost poudarili: »Takšna dejanja bomo nadaljevali, dokler ne odidete z naše zemlje.« Podobne zgodbe že več let prihajajo s tega z nafto prepojenega območja, začele pa so se pred leti, med drugim z umorom nigerijskega aktivista Kena Saro-Wiwe.
Bil je eden vidnejših predstavnikov civilnega Gibanja za preživetje Ogonov, domorodnih prebivalcev delte Nigra. Pomagal je mobilizirati sto tisoče ljudi, ki so leta 1993 miroljubno demonstrirali proti transnacionalni naftni korporaciji Royal Dutch Shell Group zaradi brezvestnega uničevanja njihove zemlje. Vse obdelovalne površine in lovišča rib so bili uničeni, ker se je po njih leta in leta nenehno razlivala nafta. In čeprav Shell skupaj z drugimi tujimi naftnimi podjetji vsak dan ustvarja na milijone dolarjev dobička, tamkajšnji prebivalci od tega niso imeli nič. Ni čudno, da nafto, ki jo v razvitem svetu imenujemo črno zlato, v Nigeriji razglašajo za »črno prekletstvo«. Del tega prekletstva je bila krvava zadušitev miroljubnih demonstracij, za katero so predvsem po dogovoru s Shellom poskrbeli vojaki tedanjega diktatorja Sanija Abache. Leta 1995 je vojska na montiranem procesu usmrtila Saro-Wiwa. Ob Shell je trčil val mednarodnih protestov, Nigerija pa je bila celo izključena iz zveze Commonwealth. Ime Ken Saro-Wiwa je postalo simbol boja proti Shellu, in čeprav je korporacija zanikala »vpletenost v ta tragični dogodek«, je aktivist, ki so ga po sojenju ubili, že med procesom dejal, da ni »niti najmanj v dvomih, da bo svet prej ali slej izvedel za ekološko vojno, ki jo to podjetje bije tukaj, in da bodo zločini iz te vojne kaznovani«.
Prvi del njegove napovedi se je uresničil. Shell, ki je obtožen, da je vojski zagotavljal denar, logistično podporo, orožje in pomagal pri podkupovanju lažnih prič, se je znašel na sodišču v New Yorku - to mora zdaj odločiti o svojih pristojnostih, ali primer lahko obravnava.
Ogoni upajo na pozitivno odločitev sodišča, nasilje v Nigeriji pa se nadaljuje. Kmalu po letu 1995 so mirne protestnike zamenjali oboroženi uporniki in delta Nigra je postala vojno območje. Najpogosteje so bila na udaru upornikov Shellova naftna najdišča. Podjetje je sicer po poročanju številnih ameriških medijev že leta 2004 priznalo, da »včasih vplivamo na širjenje spopadov zaradi načinov, kako pridemo do zemlje in kako ravnamo s predstavniki skupnosti«. Da bi le imelo priložnost to izjavo pojasniti na sodišču ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti