kritiki / Svetlobna gverila: Reciklaža

Otvoritev festivala, Trg francoske revolucije, Ljubljana

MLADINA, št. 25, 25. 6. 2009

Irena Plešivčnik, Inštitut Cervantes: “Reciklažna in s tem povezana okoljska tematika je v umetnosti prisotna že kar nekaj časa, v zadnjih letih pa je skorajda ni mogoče zaobiti, saj postaja stalnica festivalske ponudbe; morda bi jo lahko tudi publika sprejela kot permanenten umetniški pristop in se s tem izognila razmišljanju o nenehni repeticiji koncepta. Alternativa, ki so jo na otvoritvi podali uveljavljeni in mladi ustvarjalci, je bila estetsko mikavna, ideološko pa pomanjkljiva, saj varčevanja z energijo ni bilo mogoče opaziti. Radikalna varčevalna pozicija bi bila v primeru tega festivala najbrž pogubna.”

Irena Plešivčnik, Inštitut Cervantes: “Reciklažna in s tem povezana okoljska tematika je v umetnosti prisotna že kar nekaj časa, v zadnjih letih pa je skorajda ni mogoče zaobiti, saj postaja stalnica festivalske ponudbe; morda bi jo lahko tudi publika sprejela kot permanenten umetniški pristop in se s tem izognila razmišljanju o nenehni repeticiji koncepta. Alternativa, ki so jo na otvoritvi podali uveljavljeni in mladi ustvarjalci, je bila estetsko mikavna, ideološko pa pomanjkljiva, saj varčevanja z energijo ni bilo mogoče opaziti. Radikalna varčevalna pozicija bi bila v primeru tega festivala najbrž pogubna.”
© Miha Fras






ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

MLADINA, št. 25, 25. 6. 2009

Irena Plešivčnik, Inštitut Cervantes: “Reciklažna in s tem povezana okoljska tematika je v umetnosti prisotna že kar nekaj časa, v zadnjih letih pa je skorajda ni mogoče zaobiti, saj postaja stalnica festivalske ponudbe; morda bi jo lahko tudi publika sprejela kot permanenten umetniški pristop in se s tem izognila razmišljanju o nenehni repeticiji koncepta. Alternativa, ki so jo na otvoritvi podali uveljavljeni in mladi ustvarjalci, je bila estetsko mikavna, ideološko pa pomanjkljiva, saj varčevanja z energijo ni bilo mogoče opaziti. Radikalna varčevalna pozicija bi bila v primeru tega festivala najbrž pogubna.”

Irena Plešivčnik, Inštitut Cervantes: “Reciklažna in s tem povezana okoljska tematika je v umetnosti prisotna že kar nekaj časa, v zadnjih letih pa je skorajda ni mogoče zaobiti, saj postaja stalnica festivalske ponudbe; morda bi jo lahko tudi publika sprejela kot permanenten umetniški pristop in se s tem izognila razmišljanju o nenehni repeticiji koncepta. Alternativa, ki so jo na otvoritvi podali uveljavljeni in mladi ustvarjalci, je bila estetsko mikavna, ideološko pa pomanjkljiva, saj varčevanja z energijo ni bilo mogoče opaziti. Radikalna varčevalna pozicija bi bila v primeru tega festivala najbrž pogubna.”
© Miha Fras






Maks Soršak, Moderna galerija: “Svetlobna gverila prinaša novo luč v Ljubljano in Slovenijo! To je bilo mogoče videti že na treh otvoritvenih instalacijah, ki so duhovite, vendar pretehtane in aktualne intervencije v prostoru in v prostor, ki nas obdaja. Zato se veselim že tudi nadaljevanja festivala, še zlasti projekta z naslovom Reci:luč!. Mislim, da Ljubljana in Slovenija potrebujeta še več takšnih umetniških projektov oziroma urbanih umetniških projektov nasploh.”

Maks Soršak, Moderna galerija: “Svetlobna gverila prinaša novo luč v Ljubljano in Slovenijo! To je bilo mogoče videti že na treh otvoritvenih instalacijah, ki so duhovite, vendar pretehtane in aktualne intervencije v prostoru in v prostor, ki nas obdaja. Zato se veselim že tudi nadaljevanja festivala, še zlasti projekta z naslovom Reci:luč!. Mislim, da Ljubljana in Slovenija potrebujeta še več takšnih umetniških projektov oziroma urbanih umetniških projektov nasploh.”
© Luka Novak

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.